Pozabljena ladja Maribor in njen konec

Obalna motorna potniška ladja Maribor, ki je lahko na krov sprejela kar 500 ljudi, je bila "naša" le dobro desetletje. Zgradili so jo v puljski ladjedelnici Uljanik in jo poimenovali po drugem največjem slovenskem mestu - Mariboru. Splavili so jo 28. avgusta 1954, dokončali 30. junija 1955, ko so jo predali naročniku, Jadroliniji. Maribor je imel še tri brate, pravzaprav sestrske ladje - Mostar, Novi Sad in Osijek. Ladja, dolga skoraj 60 metrov in široka nekaj manj kot devet metrov z dvema dizelskima motorjema, je dosegala hitrost 15 vozlov.

Maribor, Miltemi I. in Neptuno

Osijek je bil v floti Jadrolinije do leta 1980, kasneje je bil preurejen v ladjo - restavracijo. Novi Sad je bil v Italijo prodan leta 1972 in je do danes zamenjal več lastnikov. Še najbolj podobno usodo sta imela Maribor in Mostar, ki sta v floti Jadrolinije ostala dobro desetletje. Že leta 1966 so ju prodali grškemu ladjarju Christosu Coulouvatosu. Maribor je dobil novo ime Miltemi I., Mostar Miltemi II. Slednji je zamenjal več imen, bil je preurejen v jahto, v restavracijo in v plovečo razstavo pohištva. Danes se imenuje Harmony II. in na krovu ima zastavo karibske države Sveti Vincencij in Grenadine.

Maribor in 672 sodov masti

​Namesto v železju na dnu

Poveljnik je ustavil motorje in skušal najti sekiro, da bi presekal vrvi, s katerimi so bili zvezani sodi, da bi ti padli v morje; upal je, da se bo ladja dvignila z boka. Toda sekire so bile v notranjosti ladje, Brioni pa so bili vse bolj nagnjeni. Uspeli so še spustiti reševalni čoln in posadka se je zadnji hip vkrcala, saj je ladja začela hitro toniti. "Videli so ladjo Maribor, kako se poskuša vrniti, da bi jim pomagala. Ko je bil reševalni čoln oddaljen deset metrov od ladje Brioni, je ta potonila dve morski milji od Reke, natančno ob devetih zjutraj, na 62 metrov globine. V šestih minutah je bilo vsega konec, nič se ni dalo rešiti," je še zapisal. Posadko je pobrala ladja Maribor.