Ko bolnik z določeno zdravstveno težavo pride do zdravnika, se lahko ta le na podlagi vseh ugotovljenih simptomov in dodatnih nujnih preiskav dokoplje do vira težav. To je temelj za začetek zdravljenja. Če diagnoza ni pravilna ali obravnava pravočasna, se sčasoma pokažejo posledice, ki so lahko težje popravljive, v marsikaterem primeru žal tudi usodne.
V slovenskem zdravstvu so številne bolezni, ki so resno načele tega zahtevnega in kompleksnega bolnika, že dolgo znane. Umanjkanje strukturne reforme zdravstva je zgolj simbolni vrh težav, ki najedajo javno zdravje; pod njim, vrhom težav, se bohotijo korupcija in številni priskledniki, ki jim sistem omogoča, da vsakokrat posežejo po svojem kolaču v poslih nabave zdravstvene opreme, materiala in pripomočkov, slaba organizacija in s tem povezana premajhna učinkovitost v določenih delih, zastarelost ali odsotnost standardov in normativov, pomanjkanje določenega zdravstvenega kadra, neracionalna poraba javnega denarja. In kar pacienti najbolj občutimo - nerazumno dolgo čakanje na zdravstveno obravnavo. Epidemija je dostop do pravočasne zdravstvene obravnave le še poslabšala, številni, ki so si že v preteklosti to lahko privoščili, pa so kljub plačevanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pomoč poiskali pri zasebnikih.
Težave, s katerimi se bo soočil najverjetnejši novi minister za zdravje, so kompleksne in dolgotrajne. Kako trd oreh so pri spopadanju z različnimi interesnimi lobiji in političnimi interesi, v določenimi meri pove že podatek, da se je pred njim zgolj v zadnjih desetih letih zvrstilo kar sedem ministrov. V primerjavi z marsikaterim predhodnikom slednji uživa podporo predsednika vlade in tudi koalicije za spremembe, kar je izjemnega pomena. Pa vendarle bo prvi pokazatelj, koliko manevrskega prostora pri usmerjanju zdravstvene barke bo imel, sestava njegove bodoče ekipe. Sedanje ožje vodstvo ministrstva je prepredeno z SDS-ovim kadrom in tudi premier Janša je doslej jasno demonstriral, da je on tisti, ki ima glavno besedo v zdravstveni politiki.
Poklukar, ki se je v preteklosti izkazal za uspešnega kriznega menedžerja, njegova karierna pot od zdravnika internista do ministra je bliskovita, je tako pred zelo zahtevnimi in težko obvladljivimi izzivi. Za ukrepanje je skrajni čas. Le da Poklukar nima na voljo dovolj časa, da bi se dejansko lotil potrebnih strukturnih reform. Do rednih volitev je zgolj dobro leto, vmes še predsedovanje EU, ki bo ministru vzelo dodaten dragocen čas in rešitve v naglici, samo da se udejanji politična volja vladajočih, ki močno diši po naklonjenosti zasebnim interesom v zdravstvu, lahko prinese le dodatne škodljive posledice za žepe ljudi.
Zato bo veliko že, če mu bo v tem času uspelo zagotoviti dodatna nepovratna sredstva EU za okrevanje po epidemiji in dejansko ljudem omogočiti hitrejšo dostopnost do pravočasne zdravstvene obravnave v javni zdravstveni mreži.