Odpornost proti antibiotikom je že leta znana težava, ki sodobne medicince nemalokrat spravlja v obup. Medicina napreduje s svetlobno hitrostjo, razvija nove tehnologije, vsak mesec podre kak nov mejnik, a je še vedno v veliki meri, če ne popolnoma, odvisna od dobrih starih antibiotikov. Ti so temelj medicine. In temelj sedaj spodjeda nič drugega kot malomarno ravnanje z dragocenim zdravilom. Vir težav je prepoznan in definiran že vsaj desetletje, toda šele pred kratkim je bila v EU spisana strategija, ki bi lahko omejila malomarno ravnanje z antibiotiki, a so nekje v procesu iz strategije izginila določila, ki bi uredila situacijo. Kot je razkril britanski The Guardian so dele besedila, ki narekujejo proizvajalcem in uporabnikom antimikrobnih zdravil stroge ukrepe, zamenjala mila priporočila kot "svetujemo previdnost". V času nastajanja strategije so novinarji našteli okoli 80 uradnih lobističnih srečanj Evropskega združenja farmacevtskih industrij, podjetja GlaxoSmithKline, Pfizerja in drugih farmacevtskih podjetij s člani Junckerjeve komisije.
Dve leti za pot okoli sveta
Antibiotikov kot dodatkov h krmi evropski živinorejci ne smejo uporabljati že 15 let, v ZDA in na Kitajskem pa je to dovoljeno, kar je za evropskega mesojedca seveda dobro, a ko gre za rezistenco, so lokalne prepovedi premalo. Kolar: "Eden večjih problemov antimikrobne rezistence je v tem, da lahko reguliramo to področje v EU, a to nič ne pomaga, če imajo na Kitajskem sistem v razsulu. Rezistentni gen lahko namreč potuje okoli sveta v samo dveh letih."
Devetdeset tovarn, ena čistilna naprava
Ustvarili smo tri velike vire antibiotikov v okolju. Prvi je proizvodnja antibiotikov, pri kateri je največja varovalka cena antibiotikov. "To so namreč snovi, ki so dražje kot zlato, in razumljivo je, da nobeni tovarni ni do tega, da bi jih izpuščala v okolje. Seveda pa emisije so, bodisi z odpadnimi miceliji, lahko pa tudi pride do nesreč. V Evropi so te stvari načeloma urejene, velike težave pa povzroča proizvodnja zdravil v Indiji. Hajderabad je mesto v Indiji z največjo koncentracijo tovarn, ki proizvajajo generična zdravila. Tam je čistilna naprava, na katero je priklopljenih 90 tovarn. To je neskončno velika koncentracija proizvajalcev in iz te čistilne naprave tečejo odpadne vode s koncentracijami antibiotikov v rangu terapevtskih koncentracij. Če to povežemo z dejstvom, da lahko rezistenčni gen potuje okrog Zemlje v dveh letih, je čisto vseeno, ali iz Krke kaj teče ali ne. Seveda ne sme, ampak ..." znova poudari biolog. Antibiotiki so kot kemijske snovi tudi izjemno strupeni za nekatere populacije v vodotokih, zlasti za zelene alge. Če jih uničijo, se nima s čim hraniti plankton in poruši se cela prehranska veriga.
Kako do podatkov o zdravilih v okolju
Eno od določil, ki je izpadlo iz uvodoma omenjene strategije, bi naložilo proizvajalcem veterinarskih zdravil beleženje in nadzorovanje izpustov zdravil v okolje in deljenje teh podatkov. A Kolar svari: "Težava je, da je, ko so enkrat zdravila registrirana, praktično nemogoče zahtevati farmakoekovigilanco, kar se recimo pri pesticidih da. Farmakovigilanca pomeni, da so prijavitelji registracije zdravila dolžni spremljati negativne učinke zdravil pri ljudeh ali živalih. Torej če je kuža zaradi kapljic proti bolham izgubil dlako, mora podjetje, ki je registriralo kapljice, zbirati te podatke. Tu so ostre inšpekcijske službe in seveda to firme tudi zanima, da ne pride do večjih težav. Za farmakoekovigilanco pa tega ni. Mi zahtevamo, da bi morala, ko se pokaže, da naj bi neka snov v okolju povzročila nesorazmerna ali nesprejemljiva tveganja, podjetja zagotoviti spremljanje vplivov te snovi v okolju. Za sedaj smo eno samo protiparazitsko zdravilo, ki je zelo obstojno, spravili tako daleč, da bi ga morda lahko spremljali v okolju. Pa ni antibiotik. Treba pa je vedeti, da so antimikrobna zdravila zelo obstojna, razpadejo šele v letu ali dveh."
Problem antimikrobne rezistence je tako velik, da ga je nemogoče rešiti s čarobno palico, meni Kolar, ampak v EU bi lahko sprejeli nekatere ukrepe. Na primer za nova humana zdravila je potrebna okoljska ocena tveganja, a novih zdravil je relativno malo, pa tudi izvaja se ne prav učinkovito.
Šibki člen
Diagnoza je torej postavljena, vzroki za vse več rezistence znani. Zakaj tako dolga odsotnost ukrepov? "Težava je, da ne vemo natančno, kako zelo rezistenca, pridobljena v okolju, vpliva na zdravje ljudi in živali, ki jih jemo," navaja Kolar. Po napovedih naj bi zaradi rezistence proti antibiotikom umrlo deset milijonov ljudi do leta 2050. "Po podatkih, ki jih imamo in so po moje zelo mili, umre vsako leto v Evropi zaradi rezistence 25.000 ljudi. Bolnišnične okužbe so zelo resen problem, umirajo starejši ljudje, imunsko kompromitirani ljudje ... Bakterije, kot je MRSA, so strah in trepet bolnišnic," pove biolog, ki kot zunanji ekspert na Evropski agenciji za zdravila dela že enajsto leto. "To vprašanje nikakor ni novo, ampak zavzetost za reševanje tega problema je manjša, kot če bi se začeli pogovarjati, kam gremo na morje. Šele lani je EU sprejela tako imenovano akcijo One health approach, Zdravje je samo eno. Do takrat je bil največji problem v tem, da se dve regulatorni telesi nista uspeli dogovoriti - svojo smer je imela veterinarska medicina in svojo humana. In vsaka je gledala le svoj koridor. A v bistvu gre za iste snovi, seveda gre vsaka v svojo smer, a največji del presečne množice zdravil je isti. Karikiram - EU ima v osnovi na prvem mestu zapisano, da bo skrbela za ekonomski razcvet, in nekje 26 vrstic nižje tudi, da bo skrbela za zdravje in okolje. Ali pa obratno. EU ima mnogo sistemov, ki zagotavljajo varnost, a ko se je treba zmigati in iskati nove pristope, se najprej posluša tiste, ki zagotavljajo ekonomski razcvet, v tem primeru farmacijo. Te firme so zelo argumentirane in artikulirane, imajo seveda neskončno veliko denarja. In tako imamo na tehtnici njihov interes, ki je argumentiran in artikuliran, na drugi strani pa nekaj, kar sicer vsem pripada, a ni argumentirano, ni oblikovano, nima veliko denarja. Za to slednje skrbijo državne inštitucije, nevladne organizacije. Ne moremo reči, da te firme ne delajo legalno, njim ni treba delati nelegalno, je pa res, da izkoriščajo vse legalne pristope, in to je več kot dovolj." Vse to bi lahko spremenili, a prave energije ali politične volje ni, sklene Kolar. Omenjena strategija o farmacevtskih učinkovinah v okolju naj bi bila predstavljena v začetku poletja.
