Razmere v slovenskem bančništvu so na prvi pogled dobre, če ne celo odlične. Bankam raste dobiček, tudi denarja v obliki depozitov imajo ogromno. A presežek depozitov nad posojili bankam prinaša tudi skrbi in stroške, saj morajo naše banke Evropski centralni banki za razliko odšteti pol odstotka letno, kar nanese več deset milijonov evrov. Letošnja visoka rast dobička pa je mimogrede v celoti posledica sproščanja rezervacij in slabitev iz preteklosti, saj se ocenjuje, da je najhujše, kar se tiče odplačevanja kreditov bankam v povezavi z epidemijo koronavirusa, že za njimi. Upadajo pa bankam obrestni in provizijski prihodki, zaradi česar se tudi znižuje število njihovih zaposlenih.
Nekdaj je veljalo, da če si zaposlen v banki, imaš varno in dobro plačano službo. Če pa pogledamo uradne podatke, je med letoma 2008 in lani bilo slovensko bančništvo ob natanko 3378 zaposlenih ali skoraj 28 odstotkov vseh. Zniževanje števila zaposlenih se počasi umirja, kar je po svoje razumljivo, saj tradicionalni bančni komitent še vedno potrebuje osebni nasvet in prav vsega res ne more opraviti prek spleta. Na zniževanje zaposlenih, povedo bančni sindikalisti, ni vplivala le digitalizacija bančnega poslovanja - velikokrat tudi IT-jevce banke najamejo od zunaj, temveč tudi digitalna bančna konkurenca iz tujine, kot sta N26 in Revolut. Ne nazadnje tudi združevanje slovenskih bank, saj imamo le še 14 ali 15 bančnih institucij, njihovo število pa bo verjetno še manjše. To združevanje prinese priljubljeni termin sinergija, kar pomeni odpravo podvajanja določenih delovnih mest, tudi zapiranje nekaterih bančnih poslovalnic, ki so na slovenskem podeželju že bolj izjema kot pravilo.
Razmere v slovenskih bankah so videti odlično, a previdnost je na mestu
Tudi epidemija koronavirusa je bila v mnogih primerih bančnim lastnikom priročen izgovor, da so lahko racionalizirali svoje poslovanje tudi z odpuščanjem. Prav tako za določene profile bančnih uslužbencev, kot so tisti, ki delajo pri bančnem okencu, pa komercialiste in bančne svetovalce, naj plače ne bi bile preveč privlačne. Ti odidejo kar sami in se zaposlijo v drugi panogi, nekateri gredo v tujino. Si pa lahko oddahnejo vsaj lastniki bank, saj bodo po koncu septembra odpravljene omejitve pri izplačevanju dobičkov in dividend.
Upajmo, da bodo banke in njihovi lastniki pri tem preudarni in se ne bo spet zgodila kakšna bančna sanacija, kakršna je že bila v letu 2013, ko je slovenska država v največje slovenske bančne institucije investirala okrog pet milijard evrov. Bančništvo je namreč (finančna) žila gospodarstva, zato je treba razmere v slovenskem bančnem sistemu spremljati pozorno in podrobno, da ne bo znova neprijetnih presenečenj. Od tega, če klecne bančništvo, niso odvisna le delovna mesta v tej panogi, ampak se lahko neugodne razmere prenesejo tudi v druge dele gospodarstva, ki pa nujno potrebuje dobro delujoč bančni sistem in dotok svežega kapitala za svoje investicije. Brez slednjih namreč ni pravega gospodarskega razvoja in ne napredka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
