Razsojanje

Elizabeta Planinšič
05.05.2021 01:01
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Ni bila sodba koprskega višjega sodišča o tem, ali je neupoštevanje od vlade predpisanega obveznega nošenja mask povsod prekršek ali ne, ne prva ne zadnja, le najbolj opazna v teh dneh. Okrajna sodišča odločajo v nemalo postopkih, ko se ljudje ne strinjajo s predpisanimi jim globami zaradi kršenja koronaukrepov, ki so jim jih napisali policisti. In edino, kar je pravzaprav jasno, je, da na tem področju vlada kaos. Če je nekdo že dobil položnico in jo plačal, se zgodba zanj tukaj konča. Pozivi o tožbi zoper državo so, vsaj zanje, nesmiselni. S plačilom globe se namreč prekršek prizna, in vse dokler zakonodaja, ki je tak prekršek uzakonila, ni označena kot nezakonita, neustavna, je postopkovni epilog tukaj dokončen.{infobox-quote_full}161315{/infobox-quote_full}

Nemalo, v tisoče jih je šteti, pa je takih, ki se z globami ali obdolžilnimi predlogi ne strinjajo in zoper take odločbe iščejo pravno varstvo na sodiščih. In sodbe, tako okrajnih kot višjih sodišč, se vrstijo. Večina jih je, vsaj za zdaj, glede zaukazanega nošenja mask tudi na prostem v času najhujših preventivnih ukrepov v boju proti širjenju koronavirusa v prid domnevnim kršiteljem. Ker vlada v odloku ni izrecno prepovedala gibanja osebam, ki mask ne nosijo. A vse za zdaj sprejete sodne odločitve ne pomenijo abolicije za tiste, ki so bili zaradi nenošenja mask kaznovani. V Sloveniji namreč nimamo precedenčnega prava, kjer bi ena sodna odločitev veljala za vse enake primere v prihodnje. Vrh našega sodstva sicer izoblikuje sodno prakso, ki naj bi nakazovala smernice, a odločitev enega sodnika ali sodišča ni meritorna za vse ostale. Še posebej v primerih, ko o ukrepih in njihovi neustavnosti (še) ni odločalo ustavno sodišče. To je doslej jasno odločilo o zgolj enem od vladnih ukrepov, in sicer o šolanju na daljavo. Odločanju o tem, ali so vladni ukrepi v času koronakrize v povezavi z zakonom o nalezljivih boleznih, iz katerega vladajoča struktura izhaja, ko nam predpisuje omejitve, skladni z ustavo, pa se ustavno sodišče spretno izmika.

​Dejstvo je, da živimo v časih, ki si jih še kakšni dve leti nazaj nismo znali niti predstavljati. V časih, ki jih virus sam po sebi dela kaotične. A če je za delno zajezitev kaosa treba sprejemati ukrepe, bi bilo pričakovati, da ukrepi prinesejo prav to - zajezitev kaosa. V mesecih koronakrize pa je vse bolj jasno, da aktualna slovenska vlada z omejitvami, ki jih sprejema, četudi bi naivno verjeli, da so zgolj za zajezitev virusa in ne s kakšnimi prikritimi nameni, kaos le še krepi. Glede na sodne odločitve namreč ni več jasno niti, kaj je (bilo) dovoljeno, kaj je prekršek in kaj je zgolj priporočilo. Sprejemati odločitev na način, da se z represijo udari po državljanih, ki mislijo drugače, sodna veja oblasti pa naj bo - ob številnih kritikah prav s strani aktualne vlade - korektiv, tehtnica med dovoljenim in nedovoljenim, pa je kritike vredno. Zmeda pa zmeraj večja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta