Sezonski delavci: "Na delo grem raje v Avstrijo"

Že čez dober teden, najkasneje pa konec meseca, se bo v nasadih jablan začelo obiranje pridelka, malo za tem tudi v vinogradih. Pridelovalci že iščejo sezonske delavce ne le preko zavoda za zaposlovanje, ampak tudi medijev, da dosežejo tudi upokojence, ki so poleg brezposelni in ljudi, ki imajo prijavljene s.p.-je, jedro sezonskih delavcev. Vendar zanimanje ni tolikšno kot v času krize, v veliki meri tudi zato, ker mnogi enako delo raje opravljajo pri severnih sosedih, kjer je bistveno bolje plačano. Pri nas se plačilo giblje od 3,80 do 4 evre neto na uro, v Avstriji pa od 6,50 do 7,50 evra neto na uro, tu in tam celo osem evrov na uro.

Malo interesa za sezonsko delo

"Za vinograde na Meranovem imamo sklenjen dogovor za trgatev s podjetjem, ki poskrbi za delavce, za pobiranje jabolk v naših sadovnjakih pa sami iščemo sezonske delavce," razlaga Aleksander Korošec, vodja posestva Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru. Nekaj imajo vsakoletnih obiralcev, ki so se na njihovo povabilo odzvali tudi letos, nekaj jim jih napotil zavod za zaposlovanje, vendar premalo - prijavili so več potreb. "Odziv ni tak, kot je bil na vrhuncu krize pred kakšnimi šestimi, sedmimi leti, ko je bil interes za obiranje med brezposelnimi večji. Poleg tega je v neposredni bližini Avstrija, kamor odhaja na sezonsko delo veliko naših ljudi, saj je delo bolje plačano. Potrebujemo od 40 do 50 sezonskih delavcev, pa jih imamo zdaj šele okoli 30, obirati pa začnemo predvidoma prihodnji teden. Tako da se bomo odpravili po delavce v tujino. Predvidoma od 12 do 15 jih bomo poiskali v Romuniji; z njimi smo že sodelovali in smo bili zadovoljni," pravi Aleksander Korošec. Za uro dela dobi sezonski delavec 3,80 evra neto, "a zaradi visokih dajatev to za nas pomeni skoraj 7,50 evra," pravi Korošec. Ker je bila zadnji dve leti pozeba, je bilo manj potreb po sezonskih delavcih, saj je bilo le od 20 do 30 odstotkov pridelka. Letos pa kaže dobro, pričakujejo tudi kvalitetno letino, je zadovoljen vodja posestva, kjer imajo 50 hektarjev sadovnjakov, od tega 40 hektarjev intenzivne pridelave.

Razmišljajo o nakupu stroja

V Dveri paxu, kjer bi za obiranje grozdja v vinogradih potrebovali okoli 40 do 50 sezonskih delavcev, so te dni zaskrbljeni, saj je sezona obiranja pred vrati, obiralcev pa še zdaleč nimajo dovolj. "Odziva brezposelnih, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, skorajda ni, pa četudi smo dvignili urno postavko. Plačamo 4,50 evra na uro, povrnemo tudi prevoz do sedeža firme oziroma zbirališča in malico," pravi Valerija Kolarič, vodja prodaje v Dveri paxu. Precej več interesa je med mlajšimi upokojenci, teh se jim je javilo že okoli 20, a je problem, saj država omejuje njihovo delo. Sezonsko delo pa je skoncentrirano, intenzivno en mesec. "Zato upokojence težko sprejmemo. Če že ne gredo v Avstrijo - in mnogi gredo, pa na črno pomagajo kmetom, kjer ni takih kontrol in inšpektorjev, kot so pri nas," grenko pravi Kolaričeva in doda, da "če ne bo prišlo do kakšnih drastičnih sprememb, bomo v prihodnosti kupili stroj za obiranje".
Kako bodo reševali pomanjkanje obiralcev ta hip, dober teden pred začetkom trgatve, še ni povsem jasno. "Za sezonce iz tujine smo prepozni. Mislili smo, da bomo z višjo urno postavko vendarle privabili domače brezposelne. Pri mlajših upokojencih pa je interes in menim, da bi tistim, ki so voljni delati kot sezonci v kmetijstvu, država to morala dovoliti, če ne celo spodbujati," je prepričana Kolaričeva. Kako torej? "Krpali bomo z upokojenci, kolikor bomo v okviru predpisov lahko, in tudi s svojimi zaposlenimi, kjer pa je spet problem - če inšpektor najde pri delu v vinogradu koga, ki sicer dela v pisarni, je lahko delodajalec za to kaznovan," na nesmisle naše države opozarja Kolaričeva. Tudi preko študentskega servisa so za delo iskali študente, a ni bilo interesa.