Šisandra, sadež petih okusov in moči

Patricija Šenekar
18.03.2018 02:33

Zdravilna učinkovina šisandrin je povezana z izboljšano funkcionalno zmogljivostjo možganov, srca, jeter, pljuč in ledvic, kar lahko pomaga upočasnjevati tudi procese staranja organizma.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Razkošje jagodičja
Neznan

Kitajska šisandra (Schisandra chinensis L.) ima dolgo zgodovino medicinske uporabe po vsej Aziji in Rusiji. V tradicionalni kitajski medicini se uporablja kot krepčilni tonik za dvig življenjske moči. Kitajci ji pravijo wu-wej-zi, kar pomeni sadež petih okusov, sladko, slano, grenko, kislo in pekoče, po načelih TKM pa varuje pet najpomembnejših človeških organov - srce, pljuča, jetra, vranico in ledvice.
Njeni močni okusi se dobro izrazijo v zrelih jagodah, zato je skoraj ne uporabljamo kot jagodičje (hrano), temveč bolj za terapevtske namene. Plodovi, polni antioksidantov, so užitni tako surovi kot kuhani, iz njih je mogoče narediti tudi marmelado ali sok. Uporablja se kot ojačevalec učinkov zdravljenja za različne zdravstvene tegobe. Kategorizirana je kot adaptogen, za te pa je značilno, da izboljšajo fizične in psihične zmogljivosti ter nam pomagajo vzpostaviti ravnovesje v telesu, ki ga porušimo zaradi stresa, utrujenosti, bolezni.

Povzpne se lahko 10 metrov visoko. 
Shutterstock

Vzpenjavka z ribezu podobnimi jagodami

Šisandra je močna, listopadna vzpenjavka in lahko doseže tudi do 10 m višine oziroma dolžine. Ob koncu avgusta dozorijo ribezu podobne jagode. Je dvodomna rastlina, s križanjem pa so vzgojili tudi nove enodomne vrste. Najdemo jo na obronkih mešanih gozdov Azije (Kitajska, Rusija, Japonska), ker pa prenaša temperature do -30° jo lahko brez težav gojimo na primernem rastišču tudi pri nas. Nikakor ne mara polnega sonca, uspeva na bolj kislih, vlažnih tleh, na polsenčnih in senčnih predelih.
Šisandro uporabljamo v majhnih količinah, od 1,5 do 5 g dnevno. Z uživanjem šisandre izboljšamo krvni obtok in to privede do boljše telesne zmogljivosti. Šisandrin, zdravilna učinkovina v plodu, pomaga pri zaščiti srčnega tkiva in pri preprečevanju poškodb srca, zmanjšuje trigliceride v jetrih. Majhen odmerek spodbuja umirjenost in sprostitev, kar je koristno tudi za spanje. Šisandra zmanjšuje stresne hormone v telesu. Adaptogene lastnosti šisandre pomagajo ohranjati notranjo ravnovesje in zmanjšati biokemične kazalnike stresa. Te prilagoditvene lastnosti pomagajo telesu, da se pomiri in obvlada tako na duševni kot na fizični ravni. Pomaga pri tesnobi in anksioznosti, ugodno deluje na spomin, koncentracijo. Uravnava adrenalinske in serotoninske spremembe, ki jih stres povzroča, pomirja nadledvično žlezo. Zdravilna učinkovina šisandrin je povezana z izboljšano funkcionalno zmogljivostjo možganov, srca, jeter, pljuč in ledvic, kar lahko pomaga upočasnjevati tudi procese staranja organizma. Antioksidanti v njej ščitijo celice in spodbujajo zdravo celično funkcijo. V Rusiji je registrirana tudi kot zdravilo za težave z vidom.

Močna proti oksidativnemu stresu

Uporabljamo jo za zdravljenje bolezni jeter, vključno s hepatitisom C in slabim delovanjem jeter. Spojine, ki jih najdemo v jedru semena, varujejo jetra pred škodljivimi toksini in sevanji. Šisandra preprečuje poškodbe jetrnih celic, zmanjšuje vnetja, jih regenerira in vzdržuje dobro funkcijo jeter. Pomaga tudi pri nealkoholni zamaščenosti jeter. Ščiti jih tudi pred tumorji. Izvleček plodov šisandre poveča stopnjo encima glutationa, ki telesu pomaga v boju proti oksidativnemu stresu.
Zmanjša tudi utrujenost ter izboljša fizično in psihično moč ter vzdržljivost, zato jo lahko zaužijemo pred ali med športno vadbo. Uporabimo jo za krepitev po operacijah. Šisandro lahko uporabljamo tudi med prehladom, saj čisti dihalne poti in izloča sluzi iz pljuč. S študijami je bilo potrjeno, da ima ugoden učinek tudi pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta