Po besedah predsednika svetovnega cvetličarskega združenja Florint in predsednika sekcije cvetličarjev in vrtnarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Simona Ogrizka imamo tudi v Sloveniji bogato tradicijo in zgodovino praznovanja valentinovega, vendar pa pri tem ne gre za komercialno praznovanje, kot ga poznamo danes, ampak tisto, ki nakazuje začetek prebujanja narave. "Valentin ima ključ od korenin in je tudi spomladin. Takrat se namreč začnejo dela v naravi, na kmetiji, torej delo z zemljo, ženijo se ptički," je ponazoril s slovenskimi reki.
Kot je pojasnil, so valentinovo v preteklosti v nekaterih delih Slovenije praznovali tudi s posebno šego. Gospodinje so spekle potičke, ki so jih na primer obesile zunaj na drevesca, otroci pa so jih nato iskali. Danes ob tem dnevu kot izraz naklonjenosti podarjamo cvetje.
Za valentinovo kraljuje rdeča vrtnica, v floristiki želja po spomladanskih cvetlicah pastelnih barv
Po besedah Ogrizka bo sicer za valentinovo vedno kraljevala rdeča vrtnica, ki še vedno simbolizira ljubezen in je kraljica vrta. Se pa v floristiki v zadnjem času nagibajo k temu, da bi bilo vse cvetje trendovsko in moderno, da bi bile vključene vse barve in dobre barvne kombinacije. Rdeča barva je namreč po njegovih besedah že nekoliko preveč prevladala, zato si želijo stopiti nazaj v preteklost, ko so se za valentinovo podarjali pomladanski šopki raznolikih pastelnih barv. Kot je poudaril, so prava pot za valentinovo tako na primer pomladanski šopki iz ranunkul, narcis, tulipanov, morebiti tudi zvončkov, muskarjev in drugih.
"Šopki so nadvse modni, seveda šopki s trajnostnimi vidiki," je poudaril. Pomembni pa sta tudi tekstura in barva. Pogosto ljudje namreč kupujejo z očmi, s cvetjem pa izražamo tudi občutke in čustva, zato je lep, harmoničen, usklajen šopek vedno zelo dobrodošlo darilo, meni.
Z valentinovim se v cvetličarstvu v državi običajno odpre spomladanska sezona. Najbolj intenzivna prodaja cvetja pa je osmega marca, ko obeležujemo mednarodni dan žensk, prav tako 25. marca na materinski dan in prvega novembra na dan spomina na mrtve. Pomembni pa so tudi godovni dnevi.
Slovenija z bogato kulturo gojenja in občudovanja cvetja
Slovenija ima bogato kulturo občudovanja cvetja, ki sega stoletja nazaj, ko so že gojili cvetje na okenskih policah. Kot je pojasnil Ogrizek, so debeli zidovi starih hiš omogočali, da so na okenskih policah kraljevale primule, ciklame, nevestice, asparagusi. Ta kultura se je ohranjala in razvijala naprej. Danes imamo v Sloveniji eno cvetličarno ali vrtnarijo na približno 2000 prebivalcev, je navedel. Po njegovih besedah imamo lepo urejene tudi vrtove, trate, balkone, kar nakazuje na našo ljubezen in spoštovanje do rastlin.
"V Sloveniji si kar 'lastimo' cvetlice babičinega vrta, torej potonike, različne grmovnice, kot so japonska kutina, španski bezeg, hortenzije, in številne druge, na primer vrtni ognjič, plamenke, astre, cinije, tudi narcise, šmarnice. Vse te cvetlice pa imajo tudi specifično sporočilo, so posebne teksture, imajo prijeten vonj in vzbujajo posebne spomine," je dejal.
Izjemna kultura cvetja pa se po njegovih besedah izraža tudi skozi poseben slovenski vrtiček, ki mu pravimo gartlc in bi se, kot sam meni, lahko primerjal tudi s francoskim in angleškim vrtom. "Ta vrtiček ima vse, kar hiša potrebuje. V sredini ima zelenjavo, ki jo potrebujemo za vsakodnevno rabo v kuhinji, ob robu vrta so zelišča in dišavnice, na zunanji strani vrta pa cvetijo vse že prej omenjene cvetlice," je pojasnil.
Stanje v cvetličarstvu v Sloveniji negotovo
V Sloveniji je stanje v cvetličarstvu trenutno nekoliko negotovo, meni Ogrizek. Zlasti poročanje medijev o trenutnih energetskih vidikih nekoliko prestraši potrošnike, ker pa cvetje predstavlja razkošje, ga zato kot prvega postavijo na stranski tir, opaža.
Ogrizek si želi, da bi cvetje zopet dobilo nazaj tisto pravo mesto in da bi Slovenija še naprej ostala dežela z izjemno zemljo in visoko kulturo cvetja. Ob tem je dodal, da je ob energetski krizi ogroženo tudi vrtnarstvo, domača pridelava pa je še vseeno ključna. "Tudi iz trajnostnega vidika si želimo, da bi bilo doma čim več pridelave, da bi bile transportne poti krajše, da bi čim več cvetja pridelali doma. Upamo, da se bodo vsi ti krizni vidiki kmalu končali in ublažili, da bomo lahko doma v Sloveniji pridelali tudi večino cvetja, ki ga potrebujemo," je dejal.
