Slavc L. Kovačič
Klišejsko, ampak vseeno: kaj je najbolj čudežnega pri Čudežnih poljih?
Pa saj ste šli vmes, v prejšnjem desetletju, kot skupina skoraj že v penzijo.
Okej, kaj natančno pomeni »vse«?
Vam je žal, da niste šli v tujino?
Koliko vas je določal čas, v katerem ste ustvarjali? Začeli ste s precej progresivnim rockom, zavili v totalno komercialni pop, snemali pa tudi pesmi za otroke.
Ste bili kdaj klasični terasa band?
Dobro se spomnim vašega koncerta leta 2011 na Štuku. Ni bilo ravno nabito, ampak mularija je kričala tekste, vi pa kar niste in niste želeli z odra. Ni to malo bizarno?
Kako bi primerjali današnje nastope z nekdanjimi, kako je živa glasba cenjena danes?
Bi Spidi in Gogi danes daleč prilezla na talent TV-šovih?
Kaj ste ugotovili na dveh nastopih na Emi leta 1993 in 1995?
Dušana Velkaverha, Tomaža Dejvija Hrušovarja
Mojmira Sepeta
Cole Moretti
Koliko vam je pomenilo, da ste izdali Solze, prvo singlico v slovenskem jeziku?
Čeprav vaše glasbe ni na radijskih postajah, se vseeno ljudje naučijo refrene Zidam, zidam ali Poštar zvoni samo dvakrat. Kako si to razlagate?
Ste morali kdaj pojasnjevati, zakaj poštar zvoni samo dvakrat?
Danes se Čudežna polja še največ posluša najbrž na youtubu?
Koliko še koncertirate?
Še vedno tudi Smoke on the Water?
In pesem. Še vedno lahko ljudi prepriča tudi samo tip na odru s kitaro, ne?
Čudežna polja so dala skozi največje festivale. Kako danes vidite Melodije morja in sonca, Emo, Slovensko popevko?
Vas ljudje poznajo bolj po tem, da ste čudežnik ali Spidi?
Še to, kako se ohrani vokalna kondicija po šestdesetih?
Louisa Armstronga
Cel intervju lahko preberete v reviji STOP.