Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ
Kako bi moralo biti organizirano zdravstvo, da bi omogočalo zdravstveno obravnavo, ki v središče postavlja bolnika? Kakšni so predpogoji zdravstvenega sistema, kakšne so najpogostejše ovire in kakšno vlogo imajo pri tem bolniki?
O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Janom Hazelzetom, svetovalcem za uvajanje na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave (NaVTeZ).
Prof. dr. Hazelzet je dolgoletni sodelavec na Univerzitetnem medicinskem centru Erasmus (Erasmus MC) v Rotterdamu na Nizozemskem. Erasmus MC je koncept NaVTeZ uvedel že 2013 in dokazal, kako je mogoče doseči najboljše rezultate zdravljenja za bolnika glede na vložena sredstva. Ključna prednost ustanove je razprava o rezultatih zdravstvene obravnave z bolnikom, kar zdravstvenim delavcem omogoča, da zdravljenje prilagodijo bolnikovim potrebam. Njihov pristop sledi sloganu »oblikuj, naredi, nauči se, izboljšaj in deli znanje z drugimi«, zato svoje pozitivne izkušnje in uspehe pogosto podelijo na podobnih ustanovah v Evropi, ki bi želele vpeljati model NaVTeZ.
Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (NaVTeZ, angleško VBHC) v središče postavlja bolnika in njegovo zdravje ter želi zdravljenje organizirati tako, da z njim dosežemo najboljše rezultate zdravljenja, ki so za bolnika pomembni. Cilj modela je boljša kakovost zdravljenja, boljši rezultati zdravljenja za bolnika, stroški zdravljenja pa nižji. Za uspešno vpeljavo modela morajo sodelovati različnih deležniki znotraj zdravstvenega sistema. Potrebna je tudi ustrezno razvita infrastruktura.
Model NaVTeZ je bil prvič predstavljen pred skoraj dvema desetletjema. Ali je model še aktualen?
Vedno bolj jasno postaja, da mora biti zdravstvena obravnava personalizirana, temeljiti na vrednosti in trajnostna, kar pomeni, da je celoten proces organiziran optimalno in osredotočen na najboljše rezultate in izkušnje za posameznika. Dolgoročna perspektiva tako izbira zdravje namesto bolezni. In če se NaVTeZ pravilno izvaja, je to zelo dober vodilni koncept. Vsekakor je zdaj pravi trenutek, da ga uresničimo.
Nizozemska je ena prvih držav v Evropi, ki je vpeljala NaVTeZ. Kakšni so trenutni rezultati vpeljave tega modela?
Erasmus MC je bila med nizozemskimi bolnišnicami ena prvih, ki je uvedla NaVTeZ kot vodilni koncept. Začeli smo s šestimi pilotnimi boleznimi, torej rak dojke, možganska kap, rak mehurja, zajčja ustnica, rak glave in vratu ter Turnerjev sindrom. Najprej je bilo treba oblikovati ekipo, nato osnovati klinično pot, najti široko zastopanost bolnikov in izbrati rezultate, o katerih sta poročala tako zdravnik kot bolnik. Nazadnje je bil ocenjen in izmerjen nabor rezultatov. Tri bolezni so se uvrstile v seznam zdravljenj bolezni, ki so osredotočeni na bolnika, ki jih objavlja Mednarodni konzorcij za merjenje rezultatov v zdravstvu (ICHOM). Za vsako bolezen naredijo izbor pomembnih informacij (letaki, brošure, slovar, statistika...), izidov različnih zdravljenj, zapisana so tudi orodja za merjenje, časovne točke in faktorji prilagoditve tveganja. Ti standardizirani sklopi, ki se nenehno pregledujejo in dopolnjujejo, omogočajo merjenje, analizo in izboljšavo rezultatov zdravljenj. Kasneje so se na ICHOM iz Erasmus MC pridružila še druga zdravljenja za bolezni, kot so družinske hiperholesterolemija, multipli mielom, prirojena srčna napaka in hemofilija.
Kako na Erasmus MC merite kakovost zdravljenja?
Vsak novi bolnik, ki pride v Erasmus MC, mora pred prvim obiskom in nato ponovno po šestih mesecih odgovoriti na osnovna vprašanja o kakovosti življenja. O teh rezultatih se nato pogovorimo z bolniki in po možnosti prilagodimo diagnostično in/ali terapevtsko pot. Naš medicinski center je zelo aktiven v Zvezi evropskih univerzitetnih bolnišnic (EUHA) in intenzivno sodeluje s preostalimi devetimi univerzitetnimi bolnišnicami, med drugim tudi na področju NaVTeZ. Nov skupni projekt, imenovan Observatoriji zdravstvenih rezultatov (Health Outcomes Observatories, H2O), povezuje nacionalne observatorije, da lahko bolniki primerjajo svoje rezultate z bolniki, ki imajo isto bolezen.
Ali morajo biti izpolnjeni določeni predpogoji zdravstvenega sistema pred uvedbo NaVTeZ?
Treba si je želeti spremembe.
Motivirane ambasadorje tega koncepta mora podpirati ustrezno usposobljena strokovna ekipa in vodstvo organizacije, prav tako mora biti vzpostavljena pravilno delujoča informacijska tehnologija.
»Think big, but start small« (Razmišljaj širše, a začni z malim), bi svetoval. Začnite s temi ambasadorji in pustite, da utrejo pot ostalim.
Katere pa so največje ovire pri uvajanju NaVTeZ?
Nasprotje od zgoraj naštetega. Denimo uvajanje koncepta v organizaciji, ki na to ni pripravljena ali pa strokovnjaki niso prepričani o uporabnosti projektov, kot je PROMs (Patient Reported Outcome Measures, v prevodu Meritve rezultatov, o katerih so poročali bolniki), ki se osredotoča na bolnika in njegov pogled na bolezen. Strokovno osebje mora biti pripravljeno sprejemati skupne odločitve z bolnikom. Prav tako je pri uvajanju modela zelo pomembna ustrezna informacijska podpora.
Kakšna mora biti infrastruktura, da je uvedba modela učinkovita in uspešna?
Institucija mora imeti možnost pošiljanja in prejemanja izpolnjenih vprašalnikov, ki so integrirani z elektronskim zdravstvenim kartonom. Rezultate pa je treba vizualizirati na smiseln način, da so pregledni in jih je enostavno primerjati.
Kakšno vlogo imajo torej bolniki?
NaVTeZ spodbuja sodelovanje bolnikov, saj imajo možnost, da izberejo zanje pomembne rezultate, se o njih pogovorijo z medicinskim osebjem in se vključijo v skupni proces odločanja glede nadaljnjega zdravljenja. Pomembno je, da se o rezultatih zdravljenja, o katerih poročajo tako zdravniki kot bolniki, pogovorimo skupaj z bolnikom, ki lahko nato sodeluje pri spremembi postopkov in tudi ciljev zdravljenja.
Vse več se vlaga v zdravstvo, a zdi se, da to ni povezano z boljšo oskrbo ali boljšimi zdravstvenimi rezultati. Lahko NaVTeZ reši to težavo?
Vrednost v konceptu NaVTeZ je opredeljena kot najboljši rezultati in izkušnje, ki so pomembni za bolnike, v razmerju s stroški, ki so potrebni za doseganje teh rezultatov.
Osnova tega koncepta je nenehen cikel izboljšav glede na rezultate, da bi bila zdravstvena obravnava še boljša.
Dodatna spodbuda za ta učni cikel je lahko tudi povračilo, ki temelji na vrednosti.
Ali obstajajo kakšne pobude znotraj EU, kjer lahko Slovenija sodeluje ali pridobi najboljše prakse?
Veliko jih je, že omenjena Observatoriji zdravstvenih rezultatov (H2O) in iniciativa ICHOM, pa projekt EHDEN (Evropska mreža zdravstvenih podatkov) in EHDS (Evropski zdravstveni podatkovni prostor).
Jan Hazelzet je diplomiral na Erasmus Medical School v Rotterdamu na Nizozemskem in nato opravil specializacijo iz pediatrije. Ima dolgoletne izkušnje kot pediater na intenzivni negi in izredni profesor za pediatrijo. Doktoriral je iz meningokokne sepse (na Erasmus MC) in magisteriral iz managementa (na Univerzi v Utrechtu, USBO). Ker ga je zanimalo področje informatike in kakovosti, se je izobrazil še na tem področju in postal glavni medicinski informacijski uradnik na Erasmus MC. Kot profesor je predaval na področju Health Care Quality & Outcome, Department of Public Health. Bil je mentor več kot 20 doktorskim študentom in objavil več kot 150 znanstvenih člankov. Aktiven je v več nacionalnih in mednarodnih projektih in konzorcijih. Od leta 2021 je neodvisni svetovalec (Hazelzetdotcom).
