Moj cilj je tekmovati do 95. leta. Na svetovnem prvenstvu v Malagi sem spoznal 101 leto starega Italijana, tekel je na 100 metrov in skočil v daljino, ter Indijko, ki pri 104 letih teče na 200 metrov, pove 65-letni turški športni veteran Ercan Özcan, ki ga je atletika petič pripeljala v Slovenijo. Na Balkanskem veteranskem atletskem prvenstvu v Celju je tekel na 100 in 200 metrov.
Enkrat športnik, vedno športnik
Özcan je eden od več kot 800 atletov, starih vsaj 35 let, ki so se konec tedna preizkusili na stadionu Kladivar. Čeprav so veteranska tekmovanja morda na obrobju športnega sveta, je zanje vse več zanimanja. Pred nekaj leti je na veteranskih evropskih in svetovnih prvenstvih sodelovalo okoli 3000 tekmovalcev, zdaj se jih udeležuje skoraj 8000 športnikov, pravi predsednik Združenja atletskih veteranov Slovenije Mišo Matijevič. Kljub temu pa še nimajo veliko pozornosti športne javnosti. "Večina smatra, da je to rekreacija. Tisti, ki hodimo po svetovnih in evropskih prvenstvih, pa vidimo, da je to zelo resen tekmovalni šport," izpostavlja celjski tekač Marko Božiček in hitro doda: "Ni pa seveda nič narobe, da se v tekmovanju preizkusi tudi kdo, ki ni dobitnik medalje na velikih prvenstvih. Ta tekmovanja so odprta za vse."
Pomen rezultatov ostane
Čeprav pomen rezultatov v veteranskem športu zbledi, s tekmovalci vseeno ostane. Odysseas Agros je bil nekoč član grške reprezentance. "Velike razlike ni. Vedno imaš tremo in na vsako tekmo se moraš mentalno pripraviti. Postopek je isti," skomigne. Pritrdi mu celjska tekačica Zvonka Blatnik. "Zdaj tekmujemo iz čistega veselja. A tekmovanje je v vsakem obdobju življenja tekmovanje. Ko si enkrat športnik, si vedno športnik. Vedno se hočeš s kom primerjati in premagovati samega sebe," strne odnos do tekmovanj. Ko zaključijo svoj nastop, se veterani prijateljsko rokujejo in pozdravijo z objemom. Zaradi športa spletejo nova prijateljstva in obiščejo kraje, ki jih sicer verjetno ne bi. Bolj kot tekmovalci so ljudje s skupno strastjo. Morda res niso rosno mladi, so pa mladostni. "Veterani smo veseli, ko gremo v višjo starostno kategorijo, ker smo potem spet najmlajši," s širokim nasmeškom pove Ana Jerman, ki je že 30 let športna veteranka. "To je način življenja. Sicer zdaj nekoliko manj delam na teku, ampak očitno dovolj za te rezultate," doda in se dotakne zlate medalje. V kategoriji nad 65 let je v teku na 200, 400 in 800 metrov postavila balkanski rekord, na 100 metrov pa državnega.
Rušijo športne mite
Veterani s svojimi dosežki razbijajo predstavo, da v zrelejših letih ni več mogoče vzdrževati odlične telesne pripravljenosti. "Mite podiramo tako, da se postavimo na stezo in odtečemo kot mladi športniki. Časi veteranov so slabši, a ko jih prevedemo v čase aktivnega športnika, so zelo dobri," je odločna ena od organizatorjev, Margareta Guček Zakošek. Tudi Marko Božiček ji pritrdi in izpostavi, da je veteranska kategorija omejena s starostnim obdobjem, saj so tako rezultati bolj primerljivi – podobno kot pri otroških kategorijah. S svojo pripadnostjo športu pa želijo po besedah Blatnikove spodbuditi atletski podmladek in mu sporočiti, da je življenje s športom polno življenje.
Prav vztrajnosti svoje uspehe pripisuje tudi Ercan Özcan. "Leta 2000 sem na evropskem prvenstvu 100 metrov pretekel v 13,21 sekunde, predvčerajšnjem pa v 13,20 sekunde. Nisem odnehal in to je dokaz, da je vztrajnost prava pot," razmišlja. Zadnji dan prvenstva se mu je še enkrat obrestovala. "Podrl sem balkanski rekord v kategoriji nad 65 let, 200 metrov sem pretekel v 27,80 sekunde," s pogledom v tla prikrije kratek nasmešek. Na poti do zmagovalnega odra se ustavi pri tej in oni skupini športnikov ter poklepeta z njimi. Čeprav je na Kladivarju zadnji dan prvenstva, ni občutka, da se nekaj zaključuje. Športne veterane prihodnje leto čakata novi balkanski prvenstvi – dvoransko v Istanbulu in še eno na stadionu v Romuniji.
