Pri časniku Novi list so dobili priložnost, da so bili lahko prisotni ob laboratorijski analizi srebrnoproge napihovalke, ki so jo opravili na puljski univerzi Jurija Dobrile. Analizo je vodil Neven Iveša, višji asistent in morski biolog.
Po njegovem mnenju je to trenutno edini primerek te vrste ribe v Jadranskem morju, saj sicer živi v Tihem in Indijskem oceanu in tudi v Rdečem morju. Predstavlja pa lahko več vrst nevarnosti. V Libanonu so že zaznali primer, da je ta riba ugriznila človeka.
Strupena sta tudi njeno meso in koža, največ strupa pa se nahaja v jetrih. Še posebej je strupena koža, saj ta riba nima lusk. Tako kot druge ribe brez lusk pa tudi ta za obrambo in osmoregulacijo izloča veliko sluzi.
Ribin strup blokira živčne impulze, kar pomeni, da lahko tudi pri človeku privede do blokade vitalnih funkij in do smrti. Zastrupitev poteka v več fazah, pojasnjuje Iveša. Prvi simptomi se pojavijo v razmaku od 10 do 45 minut po izpostavljenosti strupu. Strup bodo sicer hrvaški raziskovalci poslali na analizo v Split, kjer bodo ugotovili njegovo moč.
V želodcu so odkrili nekaj koščkov oklepov različnih vrst rakov ter koščke oklepa školjke, polža in morskega ježka ter ribje kosti. To pa potrjuje, da ima riba res močne zobe.
Spada namreč v skupino napihovalk, ki jim zobje rastejo celo življenje. Prav to jim omogoča, da se prehranjujejo z raki, iglokožci, ježki, školjkami, polži in drugimi živalmi s trdim oklepom. Zaskrbljujoče pa je, ker lahko z zobmi pregriznejo tudi železo.
Prav zaradi tega so v okoljih, kjer je ta vrsta postala invazivna, velika nadloga za ribiče, saj jim uničujejo orodje za ribolov, hkrati pa tudi sam ulov. Izločeni toksini se namreč lahko prenesejo tudi na druge ujete ribe, pravi Iveša. Zato morajo ljudje pri stiku s to vrsto obvezno uporabljati rokavice.
Riba ima organ, ki ga, ko je ogrožena, napolni z vodo. S tem poveča svoj volumen, morebitne plenilce pa odvrne od tega, da bi jo pogoltnili. Na čolnu slovenskega ribiča Antona Vidoviča se je napihnila z zrakom.
V Evropski uniji je uživanje teh rib prepovedano, na Japonskem pa velja za pravo poslastico. Kuharji, ki jih pripravljajo, morajo opraviti zelo zahtevne izpite, poleg tega pa pridobiti tudi certifikat, ki ga podeljuje vlada.
V Jadranskem morju prvič opažena pred 12 leti
V Sredozemskem morju so to vrsto ribe prvič opazili leta 2003 v Turčiji. Od tedaj se je precej razširila po Sredozemlju, največ pa so jih opazili ob obali Sirije, Libanona, Turčij in južne Grčije. V Jadranskem morju so jo prvič opazili leta 2012, pozneje pa so naleteli še na nekaj posameznih primerkov, nikoli pa v Severnem Jadranu.
Iveša ocenjuje, da je do Severnega Jadrana prišla zaradi pomorskega prometa, ki se v beneškem, reškem, koprskem in tržaškem pristanišču povečuje iz leta v leto. Zato je potrebno ribiče opozoriti, naj bodo na to vrsto rib pozorni in naj se jih ne dotikajo, temveč jih usmrtijo.
