"Bojimo se za varnost ljudi, tudi družin, ki so ujete. Poskušajo iti naprej, a se vsak dan vračajo s poškodbami,“ je prejšnji četrtek dejala Nicole Robicheau, predstavnica mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Bihaču. Dnevno oskrbijo v povprečju 70 ljudi zaradi poškodb, s katerimi se ti vrnejo iz Evropske unije. Na protipravna vračanja, nasilje in kršitve pravic beguncev in prosilcev za azil na Hrvaškem je februaja, marca, junija in julija letos opozarjala že Agencija EU za temeljne pravice. Prejšnji teden sta vlogo slovenske policije pri protipravnih praksah vračanja ljudi, ki se jim ne dovoli, da bi v Sloveniji zaprosili za mednarodno zaščito, potrdili poročili Pravno-informacijskega centra in Amnesty International. Samo Bardutzky z ljubljanske pravne fakultete pravi, da so opisane razmere v "Veliki Kladuši in Bihaću takšne, da teh oseb hrvaška policija ne bi smela vračati v BiH. Posledično pa slovenska policija oseb ne sme izročati Hrvaški, če ve, da bodo poslani v situacijo, kjer ne bo spoštovano njihovo človeško dostojanstvo," koordinator pravne svetovalnice za begunce in tujce opozarja, da mora policija pokazati še dodatno previdnost, ko pridejo na mejo otroci in pripadniki drugih ranljivih skupin.
Želja nadzirati mejo ne opravičuje nasilja
Regionalni direktor Rdečega križa in Rdečega polmeseca za Evropo Simon Missiri je prejšnji teden države EU opozoril, da imajo morda res pravico sprejeti in uveljaviti migracijske politike, a imajo tudi dolžnost, da ljudi, ne glede na njihov status, obravnavajo z dostojanstvom in s spoštovanjem. O tem govori tudi njihovo julijsko poročilo Novi zagrajeni red. Sedanje politike in prakse držav povzročajo in stopnjujejo trpljenje ljudi, opozarjajo.
Frontex: mejna straža v Makedoniji in Albaniji, dogovarjanja s Srbijo in BiH
Prejšnji teden je komisar EU za migracije Dimitris Avramopoulos z makedonskim notranjim ministrom Oliverjem Spasovskim podpisal sporazum, ki bo omogočal, da bo evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) lahko kadarkoli izvedla akcije na teritoriju Makedonije. Makedoniji je "čestital za pomemben operativni korak", ki bo omogočil, da bo Frontex tam v "celoti uresničeval svoj potencial". EU je podoben sporazum februarja podpisala z Albanijo, pogaja se še z BiH in s Srbijo. Slovensko notranje ministrstvo pa je jasno, da bo pogoj za pristopanje k EU za države v regiji njihovo učinkovito branjenje mej.
Žalitve in poskusi diskreditacij
Notranje ministrstvo s sporazumom prelaga še dodatno odgovornost na posamezne policiste na terenu, ki morajo presoditi, ali želi posameznik pred njimi izraziti namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. "Povsem možno je, da je nekomu, ki si mednarodno zaščito zasluži, to težko izraziti, ko pride v stik z državnim organom – morda slabo govori angleško ali ga je strah," pojasni Samo Bardutzky. "Na državnih organih je zato velika odgovornost, da resnično omogočijo dostop do postopka, ki vodi do ugotovitve, ali je nekdo upravičen do mednarodne zaščite. To pomeni, da se morajo proaktivno truditi, da oseba dobi relevantne informacije in ima priložnost povedati svojo zgodbo." O njihovi upravičenosti do mednarodne zaščite pa nato v ločenem postopku odločajo uradniki notranjega ministrstva. "Izjemno pomembno je, da se državni organi v fazah prej resnično potrudijo, da bodo osebe, ki pridejo v Slovenijo, seznanjene z možnostmi, ki jih imajo. Nevarnost, da nekoga vrnemo nekam, kjer mu grozi smrt, mučenje, nečloveško ravnanje ali nasilje, je namreč tako velikega pomena, da moramo v dvomu vedno poskrbeti, da bo izveden postopek, s katerim se bo taka vrnitev preprečila," opisuje Samo Bardutzky temeljna načela dostojnosti in človečnosti.
V Amnesty International pa so se odzvali tudi na žaljive izjave državnega sekretarja Boštjana Šefica. "Izraz azilni šoping je žaljiv do ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito," opozarjajo na dejansko različno obravnavo beguncev znotraj EU. Statistična verjetnost, da prosilec za azil iz Afganistana dobi mednarodno zaščito na Hrvaškem je denimo 6,3-odstotna, v Nemčiji več kot 50-odstotna, v Italiji pa 91,6-odstotna. Protestirajo tudi zaradi namigovanj državnega sekretarja, da bi lahko bili begunci in migranti "inštruirani", da pripovedujejo, kako jim slovenski policisti niso omogočili, da bi zaprosili za azil. Pravijo, da so raziskave, ki so temelj njihovih poročil, narejene po najvišjih raziskovalnih standardih. In v 51 pričevanjih, ki so jih zbrali konec junija v Veliki Kladuši, se niso ponavljale ne iste fraze ne enaki opisi dogodkov. Pokazala pa se je sistematičnost ravnanja slovenske policije.
