Kreslinu
»Malo težje grejo komadi, ja, ker še vedno upaš na največ,«
Nedavno ste bili v Oslu. Kako je, ko greste v tujino? Kaj ste tam? Nekaj domačega za »naše tam okrog«?
Mogoče celo iz minusa?
Hm. Bolj kot mi?
Mimogrede, gledate poročila?
Ne da bi o politiki na veliko, ampak Der Spiegel je recimo francoskega predsednika Emmanuela Macrona spraševal o književnosti, klasični glasbi, filozofiji. Zakaj pri nas ni več (političnega) govora o kulturi, ustvarjanju, umetnosti?
Kako ste si razlagali, ko je Bob Dylan lani prejel Nobelovo nagrado za književnost?
Pa pri nas? Boste vi kdaj dobili veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo?
Kako razumete mainstream pri nas? Ste to vi, ko izdate Cesto ali Če bi midva se kdaj srečala?
Pa ste torej vi mainstream?
Izpustite kdaj kak svoj hit na koncertu ravno zato, ker je že takšen hit?
Še vedno, ko sem pogledal vaš spisek samo za letošnjo jesen, skoraj nimate prostega vikenda. Pri 63 letih. Kaj ugotavljate na terenu?
Sami uporabljate facebook, zato me zanima, kako se je spremenilo vaše dojemanje glasbe? Koliko morate biti Vlado Kreslin 2.0?
Pa saj vam morda ravno to koristi.
Kaj vam pomeni, ko nekdo danes reče, ta zna peti?
Zadnjič mi je foter očital, da če generacijo milenijcev starši podpirajo tudi finančno, ker živimo tako dolgo pri njih, potem ni čudno, da nas starci zvečer še zabavajo. Igrate na brucovanjih, študentskih žurih ...
Kako reagirate, ko umrejo legende, recimo pred letom dni Leonard Cohen?
Se sami zalotite kdaj, da se tudi vam vse bolj mudi, da je časa vse manj?
Cel intervju lahko preberete v novi številki revije STOP.