Rok Kajzer
Krepka polovica vprašanih v javnomnenjski raziskavi, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, sodi, da bi bil v državnem interesu - na katerega se sklicujejo politiki v aktualni politični krizi - takojšen razpis predčasnih volitev (57,9 odstotka). Tretjina (33,2 odstotka) jih meni, da bi morali oblikovati novo vladno koalicijo in novo vlado.
Turbulentni čas po odstopu Marjana Šarca je najbolje izkoristila SDS
Razmerja v parlamentu
Projekcija razdelitve poslanskih mandatov kaže zanimivo sliko. Če bi se po predčasnih volitvah z Janšo pogajali isti partnerji kot ta trenutek (brez SMC), bi komaj prišli do 39 poslanskih mest (SDS 28, Desus 4, NSi 7). Tudi če bi jim na pomoč priskočili v SNS in oba manjšinca (4+2), bi imeli v parlamentu zgolj 45 poslanskih mest. Če bi vlado znova poskušal oblikovati Šarec, bi imel nekoliko boljša izhodišča. S SD bi obvladovali 37 poslanskih mest, z Desusom 41, in če bi jim uspel dogovor še z Levico, bi imeli skupaj z manjšincema 51 glasov. Če bi takšni izidi obveljali na predčasnih volitvah, je nekoliko bolj razumljiva želja Počivalška, da sebi in svojim poslancem za še dve leti podaljša življenjsko dobo. V tej projekciji gre najti tudi veliko naklonjenost SDS oblikovanju nove vlade ne pa volitvam, po katerih bi imeli velike težave z iskanjem večine - večje, kot je ta trenutek.
Šarčev odstop in prerivanja za politični obstanek med nekdanjimi koalicijskimi partnerji so se pričakovano odrazila tudi v podpori trenutni vladi, ki opravlja tekoče posle. Odstotek tistih, ki so ocenjevali delo vlade kot uspešno, je padel za več kot deset odstotkov (s 50,6 na 39), za skoraj sedemnajst odstotkov pa se je povečal odstotek tistih, ki delo vlade ocenjujejo kot neuspešno (s 40,9 na 57,5).
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 11. in 13. februarjem 2020 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 6186 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2417 jih ni bilo dosegljivih, 2078 jih ni želelo sodelovati v anketi, 991 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 ljudi. Pred analizo so bili podatki uravnoteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socialno-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %.
Premiki pri priljubljenih
Februarsko merjenje priljubljenosti slovenskih politikov je sledilo padcu vlade in so se v skladu s tem odrezali tudi politiki – kar petnajst jih je ocenjenih slabše in le štirje boljše. Borut Pahor ostaja na čelu z malenkost nižjo oceno kot januarja, pred Marjanom Šarcem in Tanjo Fajon, ki sta ocenjena slabše. Ljudmila Novak ostaja na četrtem mestu z nespremenjeno podporo. Čeprav Desusu ne kaže najbolje, pa je javno mnenje predsednici te stranke naklonjeno - pridobila je kar deset mest in je trenutno peta (njen predhodnik Karl Erjavec zapušča lestvico).
Od politikov, o katerih se v zadnjih tednih največ govori (Židan, Tonin, Bratušek, Janša ...), so vsi ocenjeni slabše. Skok z 18. na 12. mesto je uspel Miru Cerarju, dvig na lestvici pa tudi komisarju Janezu Lenarčiču.
