Začarani domovi za starostnike

​V domovih za starejše prazne postelje so in jih ni. Čeprav za zdaj v večini domov ni okuženih in obolelih za covidom, morajo še vedno imeti nekaj prostih postelj v sivih in rdečih conah. Prazne postelje ne pomenijo le izgube za domove, saj zanje ne dobijo toliko denarja, kot bi ga, če bi sprejeli nove stanovalce, ampak so tudi zavajajoč podatek za tiste, ki bi radi in bi potrebovali domsko oskrbo. Čakalne vrste se spet daljšajo in daljšajo, tudi zato, ker so bila vrata domov v času epidemije za sprejeme novih stanovalce zaprta, in navkljub temu, da se odpirajo novi.

Realnost je taka, da še preden novi domovi odprejo svoja vrata, že imajo več vlog, kot bo novih postelj. Koliko natančno je starejših, ki bi radi čim prej v dom ali pa bi morali v domsko oskrbo, sicer ni povsem jasno, saj je veliko evidentiranih vlog, kot pravijo direktorji domov, tudi na zalogo, a kakorkoli, dejstvo je in ostaja: postelj v domovih je še vedno premalo.

A ni premalo le prostih mest, primanjkuje tudi ljudi, ki bi v domovih delali. Predvsem bolničarjev, medicinskih sester. Tako v starih kot novih domovih. Brez teh pa tudi nove zgradbe ne bodo rešile nič. En razlog za to, da se bolničarji raje zaposlujejo v trgovinah kot domovih, a ne edini, so zagotovo tudi plače. Spomnimo, v času epidemije, ko je bilo največ okuženih in bolnih v domovih, so zaposleni v domovih delali v izrednih razmerah. Dobili so sicer covid dodatke, a bistveno nižje kot zaposleni v zdravstvu, čeprav niso imeli nič manj zahtevnega dela. Navkljub temu so medicinske sestre povedale, da so bile plače takrat vsaj spodobne.

Toda ni edini problem slaba plača, ampak tudi obremenitve zaposlenih. V domu z 90 stanovalci po normativih dela osem ali devet bolničarjev, seveda v izmenah, tudi ponoči in ob praznikih. Po zakonu o osebni asistenci pa lahko za enega oskrbovanca skrbijo izmenoma kar trije osebni asistenti, za skoraj enako plačilo. Nič ni narobe s slednjo rešitvijo, je pa hudo narobe z normativi v domovih in sorazmernostjo. Višje plače zaposlenih v domovih po sistemu, ki ga imamo, pomenijo tudi višje oskrbnine, ki že zdaj niso zanemarljivo nizke glede na višino pokojnin. "Začarani krog, v katerem se vrtimo že 20 let in čakamo na zakon o dolgotrajni oskrbi, da bi ga presekal," pravi eden izmed direktorjev doma starejših. Tem je tudi prepuščeno, kje in kako bodo dobili kader ali vsaj zadržali tega, ki ga imajo. Kaj jim lahko ponudijo?

V Lenartu, kjer so septembra odprli novi Dom svete Agate, so se odločili za zelo domiselno novost. So prvi dom v Sloveniji, ki bo za otroke zaposlenih imel v domu tudi vrtec. Ta bo odprt tudi ob vikendih in praznikih. Zaposleni starši, ki ne bodo imeli varstva za otroke do petega razreda osnovne šole, bodo te lahko pripeljali v vrtec, ko bodo v službi. Tudi za uro, dve ali dlje. To je za marsikoga velika razbremenitev, tudi finančna, če mora denimo zdaj plačevati varstvo, da lahko gre v izmensko službo. Direktor pravi, da se je zgledoval po nemškem domu starejših. In še je takšnih ugodnosti, lahko jim rečemo tudi bonbončkov, s katerimi je mogoče privabiti in obdržati zaposlene v domovih. Seveda zasebnih s koncesijo, kjer ponekod izplačujejo tudi božičnico. Težje je v javnih zavodih, kjer si kaj takšnega težje omislijo zaradi omejenih financ.