'Zaradi sina geja sva postala boljša starša in katolika'

Joseanne in Joseph Peregin sta starša geja, ki nista hotela izbrati med ljubeznijo do sina in katoliško identiteto. Izbrala sta oboje. Danes tako poskušata graditi mostove med LGBT-skupnostjo (lezbijke, geji, biseksualci in transeksualci) in Katoliško cerkvijo.
Kakšno je bilo vaše mnenje o gejih in lezbijkah, preden ste pred dvanajstimi leti izvedeli, da je eden od vaših treh otrok gej?
Joseanne: "Priznati moram, da sem bila precej homofobna. Menila sem, da je to nekaj, kar ni normalno, da si istospolno usmerjenost izbereš in da je istospolna usmerjenost mogoče celo posledica napačne vzgoje. Preden mi je sin preko SMS-sporočila povedal, da je gej, sem sicer videla, da bije bitko v sebi, vendar nisem vedela, kaj je razlog; menila sem, da gre za mladostniške težave, odraščanje, iskanje lastne identitete. Po prvotnem šoku sem nato občutila hvaležnost in privilegij, da mi je zaupal tako osebno stvar. Po drugi strani pa sem bila jezna sama nase; zaradi pomanjkanja informacij nisem vedela, kdo so LGBT-osebe, zaradi ignorance nisem bila sposobna razumeti, da to, da si gej ali lezbijka, ni stvar izbire, temveč da so preprosto takšni, kot so. Nato sem sinu povedala, da ne vem nič o realnosti, ki jo živijo homoseksualci, in da me bo moral poučiti korak za korakom, saj sem bila v tistem trenutku zmedena. Indoktrinirana s cerkvenim učenjem sem bila tudi prepričana, da je to nekaj nemoralnega. A bolj ko sem reflektirala stvari, bolj ko sem spoznavala svojega sina in vrednote, ki jih živi, bolj ko sem molila, sem se zavedala, da me moja vera uči ljubezni in da moram svojega sina ljubiti in sprejemati takšnega, kot je, saj je ljubezen brezpogojna. Vedela sem, da pot, na katero sem stopila, ne bo lahka. Šlo je za proces, v katerem sem morala opustiti določene koncepte, ki sem jih živela in ki so bili napačni. In tako se je začelo potovanje spoznavanja."