Zdrava hrana: Zaenkrat mladim še vedno bolj pomembna velikost pice kot kakovost obrokov

V razpravah o zdravi hrani smo se v Sloveniji vrnili za 15 do 20 let nazaj, saj vsak lahko govori o vsem, bolj je glasen in večje neumnosti govori, bolj je slišan, je v Ljubljani na okrogli mizi ob svetovnem dnevu hrane dejal dekan biotehniške fakultete v Ljubljani in agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. Izziv, ki se ga je treba lotiti, je po njegovih besedah tudi vključevanje ukrepov zdravega prehranjevanja v kmetijsko politiko. Da bi to dosegli, se je treba poslušati in sodelovati. Stroka to že počne, problem je politika. Potrebno je usklajevanje področja kmetijstva, okolja, izobraževanja in zdravja.
Smo pa v Sloveniji lahko ponosni, da imamo za otroke v vrtcih in osnovnih šolah organizirano prehrano, kar je svetovni unikum, je dejal dr. Ivan Eržen, namestnik direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tisti, ki hrano zanje kupujejo in pripravljajo, morajo imeti v mislih, da otroci v vrtcih zaužijejo 70 odstotkov hrane, ki jo potrebujejo, osnovnošolci pa 50 odstotkov. Zdaj ima cena pri nakupu prek sistema javnih naročil preveliko težo, kar ni dobro, saj vemo, da so poceni živila praviloma manj kakovostna. Zato je treba razmisliti, kako zagotoviti več lokalno in ekološko pridelane hrane. Bolje bi bilo treba poskrbeti tudi za prehrano srednješolcev in študentov.

Morali bi vzpostaviti nacionalno shemo za označevanje živil

Srednješolci si sami praviloma izbirajo hrano, ki ne velja za zdravo, pri ponudbi hrane za študente pa je praviloma bolj pomembna velikost pice kot kakovost obrokov. Prav tako bi morali v vrtcih in šolah poskrbeti, da bi obroke v čim večjem delu pripravljali sami. Zato bi morali zmanjšati normativ na zaposlenega v kuhinji s 400 obrokov najprej na 350, nato na 300, a za to ministrstvo za izobraževanje še ni našlo denarja, je dejal dr. Eržen.
Velik vpliv na to, kaj otroci jedo, imajo starši. Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je na podlagi izkušenj kot članica sveta staršev v osnovni šoli svojih otrok dejala, da starši pogosto niso najbolje ozaveščeni, kaj je zdrava hrana. Zato sta pomembna ozaveščanje in izobraževanje, kar je izpostavila Ruža Pandel Mikuš, docentka za prehrano in dietetiko na ljubljanski zdravstveni fakulteti. Na tej fakulteti študente veliko učijo o zdravi prehrani, ti to znanje kot zaposleni na področju zdravstva ali kot vodje prehrane v vrtcih in osnovnih šolah lahko širijo med ljudi.
Marjeta Recek, vodja sektorja za nenalezljive bolezni in živila na ministrstvu za zdravje, ugotavlja, da ukrepi za bolj zdrav način življenja, med katere sodi tudi zdrava hrana, po 15 letih dajejo rezultate. Slovenija je ena redkih držav v EU, ki jim je uspelo zmanjšati trend naraščanja debelosti pri otrocih. Še vedno pa je predebela vsak druga odrasla ženska in 70 odstotkov moških. V Sloveniji bi morali vzpostaviti nacionalno shemo za označevanje živil, da bi potrošniki lažje prepoznali zdrave izdelke. Blanka Vombergar, ravnateljica višje strokovne šole za živilstvo in prehrano v Izobraževalnem centru Piramida Maribor, je ob tem pripomnila, da je ceneje zdravega človeka izobraževati kot bolnega zdraviti.

Mladi strokovnjaki odhajajo v tujino

Glede oglaševanja nezdravih živil in pijač je dr. Ivan Eržen dejal, da bi morali tisti, ki poučujejo in ozaveščajo o zdravem načinu prehranjevanja, v ofenzivo. To pomeni, da bi morali posnemati pridelovalce in predelovalce hrane in pijač kot oglaševalce svojih izdelkov, ne pa predpisovati prepovedi, saj to v času globalizacije ni rešitev. Oglaševati je treba teme, ki so v pomoč potrošnikom pri izbiri zdravih živil, recimo opozarjati, koliko sladkorja vsebujejo sladke pijače. Nacionalni inštitut za javno zdravje ima na družbenem omrežju Facebook 35 tisoč prijateljev. Prek teh mrež je treba ozaveščati in izobraževati zlasti mladostnike in otroke. "Če ne bomo ukrepali, bodo škodljivci uničili, kar smo posejali," je opozoril Ivan Eržen.
Dr. Dejan Škorjanc z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa je izpostavil problem financiranja projektov. Za raziskovalne projekte s področja klasičnega kmetijstva in pridelave hrane, ki je eden ključnih delov prehranske verige, denarja tako rekoč ni na voljo, dobiti ga je mogoče le za projekte s področja biotehnologije, molekularne biologije in podobno. Mladi strokovnjaki za področje klasičnega kmetijstva zato odhajajo v tujino in doma jih utegne čez čas zmanjkati.