Globalizacija je s seboj prinesla tudi pojave, ki jih prej nismo bili vajeni v tolikšnem obsegu, čeprav so v resnici obstajali od nekdaj. Eden takih je denimo zdravstveni turizem, skupni pojem za iskanje z zdravjem povezanih storitev zunaj domovine. Zanj je več razlogov: pacienti si želijo preskočiti čakalne vrste, zmanjšati stroške ali pa v njihovi domovini določen poseg preprosto ni na voljo ali je celo prepovedan, denimo opravljanje splava. Bistveno je, da je zagotavljanje zdravstvenih storitev povezano s klasičnimi turističnimi storitvami, kot so namestitev, prevoz in prehrana.
V slovenščini sicer poznamo pojma zdravstveni in medicinski turizem, meja med njima pa ni popolnoma jasna. Če to primerjamo z nemščino, ki razlikuje med pojmoma Gesundheitstourismus (zdravstveni turizem) in Medizintourismus (medicinski turizem), je prvi pojem širši in obsega tudi zdraviliški oziroma velnes turizem, namenjen preventivi oziroma ohranjanju zdravja. Zdravstveni turizem torej obsega zahtevne operacije in druge vrste zdravljenja, rehabilitacijo po zdravljenju, pa tudi estetske in stomatološke posege ter druge dejavnosti za dobro počutje.
Dolga zgodovina skrbi za zdravje
Slovenija ima sicer kar spodobno zgodovino zdraviliškega turizma, najstarejše terme pri nas, na Dobrni, so delovale že leta 1403, koristi tamkajšnje termalne vode pa so poznali že Kelti in Rimljani. Danes, kot rečeno, zdravstveni turizem vključuje številne druge storitve, preventivne, kurativne in rehabilitacijske. Na Visoki šoli za management (VM) Bled ponujajo študentom tudi študijski program Zdravstveni turizem, študenti z njim pridobijo kompetence za oblikovanje novih proizvodov zdraviliškega in medicinskega turizma, v katerih kombinirajo znanje s področij turizma in zdravstva.
Ali in koliko je zdravstveni turizem pri nas razširjen, je težko reči, ker v nasprotju s številnimi drugimi vrstami turizma v Sloveniji ni uradne statistike oziroma spremljanja razširjenosti zdravstvenega turizma, navajajo na Visoki šoli za management. Dodatne težave povzroča tudi še vedno nepoenotena definicija pojma zdravstvenega turizma. "Pod pojmom zdravstveni turizem se v Sloveniji namreč včasih misli na zdraviliški turizem, drugič na bolnišnični oziroma medicinski turizem, tretjič se govori o velneškem turizmu. V tujini pa pod pojmom zdravstveni turizem razumejo, da gre za medicinski, zdraviliški in velneški turizem," pojasnjujejo na VM Bled.
Po svetu je zdravstveni turizem v vzponu
V Sloveniji bi bilo torej zelo smiselno uradno spremljati število zdravstvenih turistov in njihove navade, tako kot to počnejo v mnogih evropskih državah, menijo na VM Bled. Po svetu število zdravstvenih turistov namreč raste, trg zdravstvenega turizma pa naj bi bil po ocenah Medical Tourism Association vreden okoli 100 milijard ameriških dolarjev. "Rast števila slovenskih spletnih strani in obsega ponudbe zdravstvenega turizma v Sloveniji potrjuje smiselnost uradnega spremljanja podatkov o zdravstvenem turizmu pri nas," navajajo sogovorniki.
Na tujih spletnih straneh, na katerih je opisan zdravstveni turizem, je mogoče zaslediti, da je neka država lahko uvoznica ali izvoznica zdravstvenega turizma. To pomeni, da se njeni državljani odločajo za storitve in posege v tujini ali da tuji državljani prihajajo po te storitve v državo. Ker za Slovenijo ni uradnih podatkov, ne vemo, ali je pri nas večje število tujcev, ki prihajajo k nam zaradi medicinskega turizma, ali več naših državljanov odhaja v tujino. "Analiza spletnih strani in družbenih omrežij kaže na verjetno večje število tujih zdravstvenih turistov v Sloveniji kot Slovencev, ki odhajajo na storitve zdravstvenega turizma v tujino. Raziskava, ki je bila opravljena pred letom, je pokazala, da Slovenci kljub vsemu, če je le mogoče, preferiramo zdravstvene storitve v Sloveniji. Se pa v zadnjem obdobju, verjetno zaradi daljšanja čakalnih vrst na zdravstvene storitve v Sloveniji, med Slovenci opaža povečanje zanimanja za zdravstveni turizem v evropskih državah," navajajo na VM Bled.
Po čem je največ povpraševanja
Po katerih zdravstvenih storitvah je v Sloveniji največ povpraševanja turistov? Na osnovi dostopnih informacij je med tujimi turisti v Sloveniji največ povpraševanja po storitvah v slovenskih zdraviliščih, po zobozdravniških storitvah in po estetsko-dermatoloških storitvah. Mnogi pa se zanimajo tudi za zahtevne kirurške posege. Slovenci pa v tujini najpogosteje povprašujejo po zobozdravstvenih in okulističnih storitvah, navajajo na VM Bled.