Avtomobilska industrija, še posebej evropska, je pred ključnimi izzivi

Dobavne verige: lanske zadrege s slovitimi polprevodniki (čipi), ki so po sedanjih, vendar zgolj približnih ocenah zmanjšale svetovno produkcijo avtomobilov za sedem do osem milijonov, se bodo zanesljivo prelile tudi v letošnje leto. Ocena je zelo optimistična, verjetno je, da se bodo zavlekle vsaj tja do leta 2024. Pomeni, da se bomo morali navaditi na bistveno daljše čakalne roke, kar še zlasti velja za evropsko avtomobilsko produkcijo. Zgolj v ilustracijo: čakanje na VW golfa, avto, ki je že dolgo najbolje prodajan na stari celini, se je tudi pri nas raztegnilo globoko čez 12 mesecev! Avtomobilske tovarne skušajo na različne načine rešiti ta problem, toda vsaj en podatek pove veliko: 1998 je Evropa (ne EU) izdelala okoli 22 odstotkov vseh polprevodnikov, leta 2019 vsega osem odstotkov! Postaja jasno, da je najbolje, ko in če imaš tudi produkcijo sestavnih delov blizu, najbolje doma, tik pred tovarniškimi vrati. Pomeni, da bodo tudi v Evropi zrasle nove tovarne čipov in drugih sestavnih delov, prav tistih, ki sedaj v veliki meri nastajajo v Aziji. Upoštevaje številne politične napetosti na relaciji ZDA-Kitajska-Evropska unija je to verjetno edina smiselna rešitev. Globalizacija se je v tem primeru pokazala kot zgrešena. Toda tovarne ne postaviš čez noč, zato tisto o težavah vse tja do leta 2024 ali še malo čez.

Električni avtomobili: vprašanje je, ali se bodo tovarne zmogle držati načrtov in napovedi o ukinitvi izdelave avtomobilov s klasičnim pogonom in preiti zgolj na elektriko. Zalogaj, investicijski in siceršnji, je izjemen. Vprašanje je tudi, ali so tovarne doslej identificirale vse probleme in nevarnosti, ki spremljajo ta prehod. Pa ne gre za tehnične težave električnih avtov, pač pa bo zanesljivo najbolj trd oreh ustrezna infrastruktura, kjer pa bo odločilna vloga držav. Recimo: kako rešiti polnjenje baterij v velikih stanovanjskih naseljih? Tudi na obzorju še ni ustrezne rešitve. In zato je nesporno: dokler električni avtomobili v vseh pogledih – doseg, enostavnost uporabe, cena ipd. – ne bodo na ravni »klasikov«, ne bo bistvenega napredka.

Slovenija: lanski delež električnih baterijskih avtomobilov je bil približno triodstoten. Država doslej in ne glede na barvo vlade ni izrabila priložnosti, da bi prav tukaj naredila evropski preboj s sistematičnim in dolgoročnim načrtom, saj je za te avtomobile Slovenija vendarle zelo primerna. To bi imelo bistveno večjo težo kot marsikaj drugega ali tisto, s čimer se tako neprebavljivo hvalijo na ljubljanski Gregorčičevi.