Avtomobilska varnost: je že optimalna?

Vinko Kernc Vinko Kernc
24.02.2020 11:30

Brez dvoma gre veliko večino zaslug za visoko raven varnosti udeležencev v prometu v Evropi pripisati konzorciju Euro NCAP.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Euro NCAP: s svojimi aktivnostmi mora tudi obdržati zadostno zanimanje za avtomobilsko varnost tako avtomobilskih proizvajalcev kot splošne javnosti
Euro Ncap

Rover 100, ki so ga zaradi poraznih rezultatov na čisto prvih preskusih leta 1997 kmalu za tem prenehali izdelovati, je dokazal, da je kupcem oziroma voznikom za varnost v prometu še kako mar.
Na zadnjih lanskih testiranjih je šest avtomobilov doseglo (vseh) pet zvezdic, štirje pa le tri. A s pripombo: eden je kitajski (aiways U5), trije pa so pravzaprav en avtomobil (trojčki up!, mii in citigo), ki mu teče že deveto leto starosti in iz katerega so umaknili nekoč serijski sistem za samodejno zaviranje v sili. Torej lahko govorimo o praktično varnostno odličnih avtomobilih, navsezadnje pa tudi s tremi zvezdicami ocenjen avtomobil še ponuja precejšnjo mero vgrajene varnosti. V letu 2019 so pri NCAP preskusili 55 avtomobilov, od tega je 49 novih modelov. Vseh pet zvezdic si je prislužilo 41 avtomobilov, nobeden pa ni dobil manj kot tri. Glede na dokaj visoke zahteve konzorcija Euro NCAP lahko rečemo, da so novi avtomobili zelo varni. Volvo je leta 1959 prvič v avtomobil vgradil tritočkovni varnostni pas. Strokovnjaki pravijo, da je ta rešil vsaj 75 odstotkov življenj. Današnji strošek: 10 evrov na osebo. Mercedes-Benz je leta 1981 prvi v Evropi vgradil varnostno blazino (airbag). Strokovnjaki pravijo, da je ta rešila vsaj nadaljnjih 15 odstotkov življenj. Današnji strošek: 20 evrov na osebo.
Od tod naprej se borijo Euro NCAP v Evropi in podobne institucije drugod po svetu. Statistika pravi, da je v Sloveniji lani v prometu življenje izgubil 101 udeleženec, leto pred tem 89. Ne govori pa o tem, koliko bi jih bilo (predvidoma) manj, če bi imel avtomobil ustrezno število zvezdic. Človekove aktivnosti so bolj ali manj nevarne. Ljudje umirajo na smučiščih, v gorah, stanovanjih, garažah, rekah in morjih, na pločnikih pa še kje. In ni ga področja, ki bi bilo tako varnostno okupirano z vseh mogočih strani, kot je avtomobilizem. Menda v Sloveniji vsako leto umre več ljudi zaradi stresa na delovnem mestu kot v avtomobilskih nesrečah. In komu to sploh mar?
Čez deset let morda ne bo težko soditi, ali je bila leta 2020 avtomobilska varnost s stališča vložka že optimalna, danes pa je to vprašanje za milijon evrov, kot se reče. Zato in za vsak primer je stremeti k (še) boljšemu smiselna odločitev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta