Dizelski motor kot ''začasna'' rešitev?

Vinko Kernc Vinko Kernc
30.01.2020 05:51

EU se je pri omejevanju izpustov ujela v past; pri omejevanju količine CO2 so dizli v precejšnji prednosti pred bencinskimi motorji. Torej …

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Zelo verjetno bo za kratek čas dizelski motor znova doživel preporod. 
Vinko Kernc

Izpusti CO2 in poraba goriva sta veličini, ki sta med seboj neposredni, saj sta praktično v linearni povezavi. To pogosto pozabljeno ali zgolj zanemarjeno dejstvo namreč pomeni, da je dizel v osnovi v prednosti pred bencinskim motorjem, ker slednji že po definiciji porabi nekoliko več goriva.
Ni odveč vsakokrat znova ponoviti. Dizelski motor se v primerjavi z bencinskim že v osnovi razlikuje po izpustih v izpuhu. Bencinski je (pred katalitičnim pretvornikom) ''bogatejši'' z izpusti ogljikovega monoksida (CO), neizgorelih ogljikovodikov (CH), dušikovih oksidov (NOX) in ogljikovega dioksida (CO2), medtem ko dizelski prednjači z delci (PM, ''particulate matter'').
Ker pa je danes večina motorjev, bencinskih in dizelskih, opremljenih z nadtlačnim polnjenjem (turbopuhalo, mehansko puhalo …), se stvari nekoliko spremenijo. Pri dizelskih motorjih se v tem primeru poveča količina izpustov NOX, preostale vrednosti izpustov pa so razmeroma ugodne, ker dizelski motor deluje pri presežku zraka (to pomeni, da je v zgorevalnem procesu več zraka, kot bi ga bilo potrebnega za popolno zgorevanje). Pri prisilno polnjenem bencinskem motorju se prav tako povečajo vrednosti NOX, medtem ko ostajajo izpusti drugih škodljivih plinov zmerni.

Tesna povezava čiščenja izpušnih plinov pri dizelskem motorju: dva katalitična pretvornika in filter delcev.
Prikaz omejitev standardov Euro. Sprva je šlo za omejitve izpustov, zdaj gre vse bolj za spremembo metod merjenja.

Zakonski (EU) standardi o izpustih

Evropski standardi definirajo dovoljene vrednosti škodljivih izpustov v izpušnih plinih pri novih vozilih. Standardi so definirani v seriji direktiv, ki progresivno določajo spreminjanje mejnih vrednosti NOX, CH, CO in PM. Okvirni datumi veljavnosti direktiv se označujejo z besedo Euro in pripadajočo številko. Novejši je standard, večje so omejitve. Zdaj veljaven je standard Euro 6, pri čemer spremembe določajo dodatne črke. Tu je treba poudariti, da se pri Euru 6 ne spreminjajo dovoljene vrednosti izpustov, ampak se spreminja metoda merjenja. Dolgo je veljala metoda NEDC (Euro 6b), leta 2017 jo je zamenjala metoda WLTP (Euro 6c – ta velja od lani), Euro 6d pa že upošteva še strožjo metodo RDE (realne meritve porabe in izpustov na cesti). Med WLTP in RDE je razlika precejšnja, saj ta hip nekako velja, da je faktor med njima 1,43, kar pomeni, da so rezultati meritev pri istem avtomobilu po RDE za 43 odstotkov višji kot po WLTP! Jasno, v ne tako oddaljeni prihodnosti že pričakujemo še strožje standarde o izpustih.

Vpliv razmernika zraka lambda (λ) na sestavo in količino plinov v izpuhu po zgorevanju. Katalitični pretvornik je najbolj učinkovit v območju λ = 1, torej ko je v zmesi zraka dovolj za zgorevanje celotne količine goriva.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta