Janez Kovačič
Čeprav podatek o lanskem povprečnem izpustu tega najbolj problematičnega toplogrednega plina v združeni Evropi še ni znan, naj bi bil po sedanjih napovedih okoli 120,4 g/km. To pomeni, da bodo morale avtomobilske tovarne napeti vse sile, da bodo zadostile črki zakona. Če tega ne bodo dosegle, jih čakajo visoke globe.
Slovenija ni kakšna referenčna avtomobilska destinacija, a bolj ali manj sledi dogajanju na avtomobilskem trgu, kar velja tudi za posel z električnimi baterijskimi vozili, priključnimi hibridi, hibridi ipd. Letošnji januar je (skoraj) ilustracija stanja na evropskih trgih: prodaja električnih baterijskih vozil se je povečala za nič manj kot 231 odstotkov! Toda prevedeno v številke, to pomeni, da se je za te avtomobile odločilo zgolj 116 kupcev. Pri hibridih je bilo to povečanje "le" 50-odstotno, omislilo pa se jih je 189 kupcev. Statistika ob tem ne navaja prodaje priključnih hibridov.
Razkorak na evropski avtomobilski sceni
Glede na vse to je jasno, da bodo oziroma so že v slabšem položaju predvsem tiste tovarne, ki imajo v svojem programu velik delež avtomobilov z zmogljivimi bencinskimi motorji. Tako se utegnejo na eni strani znajti zlasti nemške avtomobilske hiše, denimo BMW, Porsche, Mercedes-Benz, Audi, na drugi pa italijanske in francoske pa tudi japonske, kjer utegne biti v precej ugodnem položaju zlasti Toyota. Na splošno naj bi rešitev prinesli električni baterijski avtomobili in hibridi različnih vrst (oziroma tisti, katerih izpust CO2 je manjši od 50 g/km), kar pa se ta hip zdi težko uresničljivo.
Zakonodaja, ki bo začela veljati 1. januarja prihodnje leto, predvideva visoke kazni za vse tiste tovarne, ki ne bodo izpolnile prej zapisane zahteve o povprečnem izpustu CO2. Tako je predvideno, da bo treba v evropsko blagajno plačati 95 evrov za vsak gram CO2 čez 95 g/km – za vsak avtomobil! Po nekaterih izračunih naj bi avtomobilske tovarne plačale nič manj kot 33 milijard evrov kazni. To so seveda visoke številke in zato v avtomobilski industriji že govorijo o največji težavi v nekaj zadnjih desetletjih. Ta hip še niso jasne vse podrobnosti, svoje bo morala zanesljivo dodati oziroma povedati Evropska komisija, toda na obzorju je morda kakšna rešitev, ki pa verjetno ni ali ne bo primerna za vse.
Avtomobilske tovarne bodo morale napeti vse sile, da bodo zadostile črki zakona
Bo dovolj kupcev za "električarje"?
Po podatkih ACEA, evropskega združenja proizvajalcev motornih vozil (članica je tudi Slovenija), se je delež bencinsko gnanih osebnih avtomobilov v EU lani znova povečal, in sicer na 58,9 odstotka. Na drugi strani je delež avtomobilov z dizelskim motorjem padel (30,5 odstotka), medtem ko so 10,6-odstotni tržni delež od skupno prodanih 15,34 milijona osebnih vozil v letu 2019 odrezali avtomobili s t. i. alternativnimi pogoni. Sem statistika šteje električna baterijska vozila (EBV), priključne hibride (PHEV), hibride in avtomobile na plin (stisnjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin). Lanski delež EBV in PHEV naj bi bil po teh podatkih nekako tri odstotke (ali 459 tisoč vozil), kar je odstotek več kot leta 2018. Prostora za električna baterijska vozila in različne hibride, ki zmanjšujejo okoljsko zadrego avtomobilskih tovarn, je veliko, vprašanje pa je enostavno: ali bo, upoštevaje znane zadrege tovrstnih vozil, tudi dovolj kupcev? In morda niti ni tako nemogoča domneva, da avtomobilske tovarne ne bi zmogle zadostiti hitremu oziroma velikemu povečanju povpraševanja po "električarjih", pa čeprav v njihov razvoj, produkcijo in še kaj vlagajo milijarde evrov. Lani naj bi tako investirale skupno kar 225 milijard dolarjev, kar je seveda gromozanska številka. Sicer pa je že pred časom eden vodilnih ljudi nemške avtomobilske industrije dejal, da zmanjšanje grama CO2 v izpustu avtomobila zahteva vložek 100 milijonov evrov. Verjetno je pretiraval, a prav zelo tudi ne.
