Janez Kovačič
Čeprav so bile napovedi za minulo leto precej negotove, se je na koncu izteklo kar dobro: prodaja osebnih avtomobilov je bila v Evropski uniji (EU) večja za 1,2 odstotka (15,34 milijona). Ni veliko, toda bolje kot minus. Zanimivo je, da je prodaja poskočila v zadnjih štirih lanskih mesecih, najbolj decembra. Še bolj zanimivo in pomembno je, da je bila rast prodaje največja v Nemčiji, kar je tudi bistveno pripomoglo k pozitivnemu skupnemu rezultatu. Slovenija spada po podatkih ACEA, evropskega združenja proizvajalcev vozil, med države, ki so imele lani skromen plus.
Teža nemškega avtomobilskega prostora
Po obsegu prodaje je bil lani najboljši marec, ko je bilo prodanih več kot 1,7 milijona vozil, vendar je bilo to manj kot marca predlani. V odstotkih pa se je prodaja najbolj povečala decembra (21,7 odstotka), pri čemer je treba razlog verjetno iskati v precej negotovih gospodarsko-političnih okoliščinah v letošnjem letu. Gotovo pa ni zanemarljivo niti to, da se začenja uveljavitev novega merilnega protokola WLTP, ki začne dokončno veljati 1. januarja prihodnje leto, kar bi lahko vplivalo na letošnjo dobavo novih avtomobilov.
Stabilni VW in vse bolj šepajoči FCA
Med avtomobilskimi tovarnami oziroma korporacijami je bil v ospredju koncern Volkswagen (VW), ki združuje številna imena. Prodaja je zrasla za 3,1 odstotka, še najmanj pri matičnem Volkswagnu. Zelo dobro je šlo predvsem Seatu in Porscheju, tržni delež skupine pa je glede na leto 2018 zrasel za 0,4 odstotka na 24,3 odstotka. Skupina PSA je lani v tem pogledu poslovala malo skromneje kot leto prej, je pa po obsegu prodaje zasedla drugo mesto, vendar se je njen tržni delež zmanjšal za 0,3 odstotka na 15,9 odstotka. Verjetno je to zadnje leto, ko je poslovanje te skupine prikazano samostojno. Znano je, da je PSA v procesu združevanja s FCA (Fiat Chrysler Automobiles), kar bo prineslo povsem drugačne številke. A tudi oba skupaj verjetno ne bosta prehitela skupine VW.
Stabilna Toyota
Posebno poglavje je že omenjeni FCA. Italijansko-ameriška korporacija je lani zabeležila enega največ padcev prodaje, kar še zlasti velja za Fiat. Pravzaprav je ta tovarna precej bleda senca nekdanje slave in pomena; še bolj skrb zbujajoči so podatki o lanski prodaji avtomobilov Lancia in Alfa Romeo, ki so jim v načrtih namenili veliko vlogo, toda očitno je, da to ostaja zgolj pri neuresničljivih željah. Združevanje s koncernom PSA je v polnem teku, obljub ne manjka, vendar se zdi, da se v novi združbi ne bo mogoče izogniti nekaterim radikalnim ukrepom, pri čemer bi utegnili ti najbolj prizadeti prav italijanske avtomobilske hiše.
V skupini japonskih avtomobilskih podjetij lani ni bilo velikih pretresov – z izjemo Nissana in deloma Honde. Zelo stabilna je Toyota, največja tudi na evropskih trgih, ki očitno dobro sprejemajo hibridno strategijo, pa tudi »nobel« Lexus se je dobro zasidral. Tudi Mazdi je šlo dobro, pozna se, da so mazde všečne in tehnično še bolj napredne. Posebno poglavje pa je Nissan. Padec je kar šokanten (minus 19,6 odstotka), pri čemer je malo verjetno, da je to predvsem posledica škandala (Carlos Ghosn); bolj se zdi, da je tovarna zaostala pri predstavljanju novosti.
