Pravzaprav sta sprejetje oziroma začetek veljavnosti novele zakona o varnosti cestnega prometa, ki je prinesel vsaj dve pomembni spremembi – zavijanje na desno ob rdeči luči na semaforju in nižje kazni za prehitro vožnjo –, kar dobro izbrana. Ker nismo kakšna izjemna turistična destinacija in ker covid-19 še ni nekaj pozabljenega, je promet v času počitnic vsaj v mestih in verjetno tudi na podeželju manj gost in problematičen. Tako ostaja več možnosti, da se privadimo na spremembe. Povsem nekaj drugega se dogaja na slovenskih avtocestah, pri čemer ni pomembno, v katero smer potuješ – gneča je neizogibna. Toda bistveno vprašanje ostaja: je bilo smiselno, pametno, premišljeno in nasploh utemeljeno znižati kazni za prehitro vožnjo?
Po tistem, kar ta hip kroži po slovenskem prostoru, se je zakonodajalec, tokrat ministrstvo za infrastrukturo, za to odločil na hitro. Sedaj se seveda lahko naslanja na morebitno anketo, po kateri bi velika večina voznikov – drugače ne more biti – pozdravila nižje kazni, in tudi naslaja ob njej. Na kaj, če sploh na kaj, je ministrstvo oprlo svojo odločitev, ni znano. Morda je bilo najpomembnejše dejstvo, da je lani na slovenskih cestah umrlo in se poškodovalo bistveno manj ljudi kot leto prej. Ampak to je privid, nekakšna cestna in prometna Potemkinova vas, nekaj, kar ne more in ne sme biti razlog za spremembo. In ve se, zakaj ne. Leto 2020 v skoraj nobenem pogledu ni primerljivo z letom 2019 (pa tudi z drugimi leti ne), zlasti ne statistika o mrtvih in poškodovanih v prometnih nesrečah. Končno – če ostanemo pri cestah in avtomobilih – niti ena avtomobilska tovarna svoje strategije oziroma načrtov ne utemeljuje ali gradi na letu, ki je za nami, čeprav je tudi iz tega, kar se ji je dogajalo lani, verjetno potegnila marsikakšen nauk.
Že pred časom, ko je bila novela in s tem predlog znižanja kazni za prehitro vožnjo še v embrionalni fazi, je bilo jasno, zakaj se tako mudi in zakaj takšna odločitev. Tudi to spada v obolus številnih sprememb, ki so se nam zgodile v dobrem letu ali letu in pol. Odločitev o nižjih kaznih za prehitro vožnjo je premalo premišljena, predvsem pa zelo skromno in slabo utemeljena, če sploh. Kazanje na nekatere sosednje države, recimo Avstrijo, kjer so kazni za različne prometne prekrške res precej manjše, je zavajajoče. Na oni strani Karavank je možnost, da te dobijo, če kršiš prometna pravila, bistveno večja kot pri nas. To je ključno. In če oziroma ko se bo čez čas pokazalo, da kršitev ni nič manj, ker verjetno ne bo pogostejšega nadzora, bo vladajoča politika kljub vsemu trdila, da je nekaj naredila – ne da bi povedala, ali je bilo dobro ali slabo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
