Oče jo je v bližini Rovinja nekaj ur pustil v avtu, ki je stal na žgočem soncu. Okna so bila tesno zaprta - da v notranjost ne bi prišel prah z bližnjega gradbišča, motor in posledično klimatska naprava nista delovala. Oče je menda računal, da ga ne bo kvečjemu petnajst minut, a so se te raztegnile v nekaj ur. Nezavestnega otroka so opazili mimoidoči, poklicali reševalce, toda vse je bilo zaman. Ignoranca, neverjetna brezbrižnost ali morda nevednost?
Pravih odgovorov še ni in jih verjetno tudi nikoli ne bo. Pravijo oziroma pišejo, da je oče zgledno skrbel za deklico. Domnevati je mogoče, da ni šlo za nekakšno zavestno početje, torej v nebo vpijočo brezbrižnost do otroka. Je tragedijo povzročila nevednost, torej možnost, da oče ni vedel, kaj lahko povzroči vročina v avtomobilu? In če - kaj ima to opraviti s pisanjem o avtomobilih? Avtomobilski žurnalizem pozna - tako kot vsak drug - nekakšen železni repertoar, prilagojen letnim časom in različnim okoliščinam. Ko smo prejšnji teden pisali o tem, kaj je treba pri avtomobilu pregledati in postoriti, preden greš v vročih dnevih na dopust, je bil tudi dvom, ali ima smisel vse to ponavljati. O tem, kako se morajo ljudje pripraviti na takšno vožnjo, pa nismo napisali niti črke. Razlog je na dlani: saj so se teh opozoril naposlušali in močno naveličali že vrabci na strehi, to stalno ponavljamo. Ve se, da ni dobro, če je temperatura v klimatiziranem avtomobilu nižja od zunanje za več kot šest ali sedem stopinj. Še bolj se menda ve, da v vročem avtu ne smeš pustiti nikogar - ne človeka ne živali, ne na kratko in sploh ne za dolgo. V avtomobilu, kjer so našli nesrečno dekletce, naj bi bila temperatura okoli 40 stopinj. To je vtis, občutek, ve se, da se armaturna plošča na močnem soncu zlahka segreje na 70 stopinj in več ...
Pisanje o avtomobilih (in vsem drugem) je lahko tudi eno samo ponavljanje. Če kaj pomaga, ima smisel.