Problemi električnih avtomobilov so znani: Subvencije, infrastruktura, kupna moč

Po podatkih sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) je bilo lani v Sloveniji prodanih 1689 električnih baterijskih avtomobilov (EBA). V primerjavi z letom 2020 je bilo to za 3,4 odstotka več, njihov delež v skupni prodaji osebnih avtomobilov pa je bil 3,3 odstotka. Rast je bila skromna, in to kljub temu da je EBA v vseh projekcijah in načrtih tako Evropske unije kot avtomobilskih tovarn namenjena najpomembnejša vloga pri zmanjšanju škodljivih izpustov. Čeprav podatki za države članice EU o lanskem poslu z EBA vsaj uradno še niso znani, se ve, da je bila njihova prodaja v pretežnem delu ugodnejša kot pri nas. Vprašanje je enostavno - zakaj smo (tudi) tukaj na repu?

Vprašanje smo naslovili na vodilne pri tistih slovenskih predstavnikih oziroma zastopnikih avtomobilskih tovarn, ki so bili lani pri prodaji teh avtomobilov med najuspešnejšimi. Med temi je bil tudi francoski Peugeot. Adam Kavšek, direktor podjetja P Automobili Import, pravi, da so lani povečali prodajo električnih vozil za kar 300 odstotkov in povečali tržni delež s predlanskih 1,1 odstotka na lanskih 3,5 odstotka. "Menimo, da je potencial še precej večji. Prav gotovo so na prodajne številke vplivale aktualne težave s polprevodniki in polnimi proizvodnimi kapacitetami. Drugi razlog je konkretno znižanje subvencij v zadnjih dveh letih," ugotavlja Kavšek. Ob tem dodaja tudi to, da je v Sloveniji premalo polnilnic na 100 kilometrov cest. "Smo med tistimi državami, ki imajo v EU najmanj polnilnic na 100 kilometrov cest. Zelo je otežena namestitev polnilnic v skupnih garažah ali na skupnih parkiriščih in pred stanovanjskimi bloki," je prepričan Kavšek.

Ob tem dodaja še ugotovitev, ki je plod izkušenj, ki jih imajo prodajalci električnih baterijskih avtomobilov. "Zagotovo je eden od glavnih razlogov za takšno stanje v Sloveniji ta, da je pri nas v primerjavi s tujino manjša kupna moč. Električna vozila so zaradi cen težje dostopna mladi populaciji, ki sicer kaže več interesa, medtem ko se starejši, klasični oziroma povprečni uporabniki držijo starih navad in stvari, ki so jih vajeni. Zaznavamo, da je interes na splošno iz meseca v mesec večji," je kljub vsemu optimističen Adam Kavšek.

Nemški koncern Volkswagen, še posebej matična tovarna Volkswagen, je bil lani zelo uspešen pri prodaji EBA v Evropski uniji. Tudi pri nas mu je šlo dobro, kar dokazuje tabela. Več so pričakovali od ID.3, prvega električnega baterijskega volkswagna, po drugi strani pa morajo biti zadovoljni z dejstvom, da je bil njihov ID.4 pri nas vendarle prvak v svojem razredu. To priznava tudi Marko Škriba, ki ima pri Porscheju Slovenija na skrbi znamko Volkswagen, saj pravi, da "so bili naši prvotni prodajni načrti pri modelih ID.3 in ID.4 občutno višji". Ob tem pa pogreša še marsikaj.

"S strani države si zagotovo želimo bolj jasno strategijo, kako naj bi se električna mobilnost v Sloveniji razvijala v prihodnjih letih. Vprašanje širitve polnilnega omrežja je treba aktivno nasloviti in določiti želeni razvoj v prihodnjem obdobju ter ga ustrezno spodbuditi. Subvencije za električna vozila so trenutno med najnižjimi v EU. Poleg tega so kupci v veliki negotovosti zaradi načina odobravanja in nenadnih sprememb višine subvencije za električna vozila, saj jim na tak način ne daje nobenih zagotovil v trenutku nakupa."

Pri Hyundaiu Avto Trade, ki pri nas zastopa južnokorejski Hyundai - ta je bil lani pri nas uspešen s prodajo električne kone -, so bili pri pojasnjevanju razlogov za na splošno skromen posel električnih baterijskih avtomobilov kratki in jedrnati. Takole pravijo: dva razloga sta zagotovo vplivala na takšno stanje, in sicer znižanje subvencij na eni strani, na drugi pa napoved spremembe zakona o DDV in s tem možnost odbitka vstopnega DDV za podjetja.

Francois Delion, generalni direktor Renault Nissan Adriatica, je prepričan, da so prvi razlog za skromno prodajo EBA v Sloveniji spodbude. "V Sloveniji je tovrstna podpora premajhna, še pomembneje pa je, da je dostop do pomoči preveč zapleten, pravila pa se prevečkrat spreminjajo. To kupcem preprečuje, da bi si upali v tako velike spremembe mobilnosti. Najnovejše spremembe za podjetja so pozitivne, pa vendar se še danes ukvarjamo s tem, kako jih prenesti v preprosto ponudbo za kupca." Drugi razlog je infrastruktura. Če v mestnih središčih in ob avtocestah polnilnice rastejo s pravim trendom, pa so pravni okviri zanje v večstanovanjskih zgradbah preveč zapleteni, še ugotavlja Delion. Hkrati meni, da v Sloveniji še preveč prevladuje lastništvo avtomobila, medtem ko so na zahodnoevropskih trgih v ospredju lizingi, kar po njegovem mnenju olajša nakup električnega avtomobila.