Janez Kovačič
Rahla, pravzaprav prefinjena prenova CH-R-a je prvi hip verjetno opazna zgolj poznavalcem, dvobarvna karoserijska obleka zagotavlja opazno odzivnost slovenske avtomobilske publike.
Ko je z vrha slišati "nič več dolgočasnih avtomobilov", je nujna pozornost. Pravzaprav to pomeni priznanje, da so bili doslej njihovi avtomobili dolgočasni. Če bi to prihajalo iz avtomobilske hiše, ki je skoraj ni na avtomobilskem zemljevidu, bi to lahko bil zgolj utrinek, verjeten ali ne. Ko to reče prvi med prvimi japonske Toyote, je to skoraj revolucija. In recimo, da je bil CH-R, rojen pred slabimi štirimi leti, prav v oblikovnem pogledu velik zasuk. Skoraj revolucija.
Notranjost ostaja bolj ali manj enaka: velik in čez armaturo štrleč multifunkcijski zaslon, dobra prednja sedeža, slaba preglednost nazaj.
Sedenje zadaj je kar presenetljivo zadovoljivo - dovolj prostora za glave in tudi kolena ob višinski in kilogramski običajnosti.
CVT-menjalnik, zaščitni znak Toyotinih hibridov, deležen večnih pripomb, deluje bolj uglajeno in ušesom manj utrujajoče
Podrta zadnja sedežna klop ustvari povsem ravno dno, je pa prtljažnik zaradi zmogljivejše baterije izgubil nekaj litrov prostornine.
