S časom in vztrajnostjo posameznikov ter podjetij je do danes na področju tehničnih težav marsikaj precej napredovalo, nekoliko pa nas v razmišljanje o vodiku kot pogonskem sredstvu sili tudi ozaveščanje o negativnih vplivih človeka na okolje.
Gorivna celica
Kot pove že ime, gre za majhno tovarno goriva, v našem primeru vodika. V resnici je to v ''škatlo'' zapakiran laboratorij, v katerem se spajata vodik in kisik. Pri tem gre za obrnjen proces elektrolize, zato sta tu produkt reakcije vodna para in električna energija. Slednjo lahko uporabimo neposredno ali pa jo shranimo v akumulatorje.
Takšno pridobivanje ni le nadvse prikladno, pač pa tudi čisto: produkt sta čista voda in električna energija, poleg tega pa se proces odvija nadzorovano počasi. Vodik je namreč izjemno reaktiven, zato pri stiku z zrakom ne potrebuje dosti, da se bliskovito vžge. Spomnimo se Hindenburga.
Izzivi pri vodiku kot gorivu
1. Infrastruktura polnilnic. V desetih letih že lahko pričakujemo sprejemljivo gosto mrežo polnilnic v razvitejših državah. V Nemčiji naj bi jih bilo do konca tega leta kakih sto, na dobri poti sta tudi Japonska in Južna Koreja. Na širitev mreže bodo dodatno pritiskali tudi proizvajalci avtobusov in tovornjakov, za katere je ta tehnologija (prostor je tam manjša omejitev) še bolj ugodna.
2. Proizvodnja vodika. Najboljši način za proizvodnjo vodika je elektroliza. Da bi imela uporaba vodika s stališča ekologije pravi smisel, mora biti tudi proizvodnja tega goriva čista. Obstaja več projektov za proizvodnjo vodika, od majhnih samostojnih obratov do velikih proizvodnih ''farm'', ki bi k polnilnicam vodik dovajale preko cevovodov. Elektriko za pogon elektrolize bo smiselno proizvajati z vetrnimi elektrarnami (Danska, Nizozemska) ali s sončnimi celicami (Afrika, Savdska Arabija).
Elektroliza
Kemijska reakcija, ki poteka v raztopini snovi z elektrolitom (kislina, baza, sol) med katodo in anodo, se imenuje elektroliza. Ko damo na elektrodo enosmerno napetost, steče tok elektronov med elektrodama, ki povzročita razpadanje snovi na osnovne elemente. Pri elektrolizi vode se na eni elektrodi nabira kisik (O2), na drugi pa vodik (H2). A tudi tu ne gre brez izgub – izkoristek je do 70 odstotkov, kar pomeni, da gre 30 odstotkov in več v nastalo toploto. Pomembno je tudi to, da obstaja še velik potencial za izboljšave.
Vodik je morda res najboljše gorivo, a je pred njim še precej izzivov