Kot pravi izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, specialistka oftalmologinja z Očesne klinike v Ljubljani, so s tem dosegli mejnik: so eni izmed redkih, tudi v Evropi, ki celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih izvajajo kot zdravstveni program, kar je v resnici eden pomembnih civilizacijskih dosežkov. Kdorkoli, ki ima zdravstveno zavarovanje in ima diagnozo slepote ali slabovidnosti, lahko vstopi v program celovite rehabilitacije.
Ljubljanska Očesna klinika bo kmalu bogatejša za prostore, v katerih se bo lahko nemoteno odvijal program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih (CRSS). Kot pravi izr. prof. dr. Nataša Vidović Valentinčič, specialistka oftalmologinja z Očesne klinike v Ljubljani, so s tem dosegli mejnik: so eni izmed redkih, tudi v Evropi, ki celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih izvajajo kot zdravstveni program, kar je v resnici eden pomembnih civilizacijskih dosežkov. Kdorkoli, ki ima zdravstveno zavarovanje in ima diagnozo slepote ali slabovidnosti, lahko vstopi v program celovite rehabilitacije.
Rehabilitacija slepih in slabovidnih je, sodeč po podatkih o hitrem povečevanju števila slabovidnih pa tudi formalno slepih ljudi, vse pomembnejša za njihovo kakovost življenja in vsakodnevno udejstvovanje. Vzrok za slepoto in slabovidnost je daljša življenjska doba. Posledica razvoja oftalmologije kot celote, tako kirurgije kot konservativne terapije, pa je čedalje več bolnikov s še uporabnim vidom. Naj dodamo, da je skrb za rehabilitacijo slepih in slabovidnih obstajala že pred tem, vendar ni bila organizirana. Ljudje so pogosto tavali od enega do drugega strokovnjaka, zmedeni in izgubljeni.
Edinstveni slovenski program
Od leta 2008 je pravica do celovite rehabilitacije slepote in slabovidnosti zapisana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. A papir je eno, praksa pa drugo: šele leta 2014 je po velikih naporih stroke Ministrstvo za zdravje dalo možnost za izvedbo pilotnega projekta. Z njim so strokovnjaki lahko dokazali, da je tak program smiseln tudi s povsem ekonomskega vidika, zato je leta 2018 našel pot v splošni dogovor, torej prejel financiranje.
Program celovite rehabilitacije je zdravstvena pravica. Njegovo bistvo je v tem, da posameznika z delno ali popolno izgubo vida obravnava individualno in celovito ter multidisciplinarno, torej mu ponudi nabor storitev, prilagojen njegovi okvari in psihofizičnemu stanju, njegovim potencialom in potrebam, pravi dr. Vidović Valentinčič. Cilj rehabilitacije je rehabilitanda, torej posameznika z delno ali popolno izgubo vida, usposobiti za čim bolj neodvisno življenje in vključevanje vanj. Za to je nujna vrsta čisto konkretnih veščin in tehnik, ki mu pomagajo pri vsem, kar je prej opravljal s pomočjo vida, opraviti na drugačne načine. S svetovanjem in psihoterapevtsko pomočjo pomagajo posamezniku sprejeti njegovo novo stanje in velike spremembe v življenjskem slogu, ga poskušajo motivirati za nadaljnje čim bolj polno življenje.
»Posebej je v okviru CRSS obravnavana tudi celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih otrok in njihovih družin, ki zahteva povsem svojstven pristop,« je dejala profesorica.
Kako do storitve?
V program celovite rehabilitacije lahko človeka z diagnozo slepote ali slabovidnosti napoti oftalmolog z oftalmološkim izvidom. Lani je bilo v Sloveniji 800 obravnavanih slepih in slabovidnih oseb, podrobnejše analize o vstopu v celoviti proces rehabilitacije za zdaj še nimajo.
»Ljudje prihajajo iz vse Slovenije in vse več jih vstopa v program. Ob takšnem številu so seveda največja težava programa človeški viri, saj za program potrebujemo kar nekaj izobraženega kadra,« pravi prof. Vidović Valentinčič, ki upa, da jim ne bo treba še kmalu presojati, ali vsi potrebujejo program rehabilitacije.
Preberite več zanimivih vsebin
v novi digitalni prilogi 'Sladko življenje',
brezplačno.
