Večer
Fanfare so že zdavnaj utihnile, pravljična Evropska unija je postala vsakdanjost - z vsemi svojimi, torej tudi našimi problemi vred. Slovenija si je že ob osamosvojitvi leta 1991 zadala cilj, da postane del širše evropske družine narodov, takoj po mednarodnih priznanjih leto kasneje pa zaprosila za sklenitev sporazuma o pridružitvi. Aprila 1993 je tedanja vlada podpisala z EU sporazum o sodelovanju, ki je bil februarja 1999 tudi uveljavljen. Evropska unija je nato 15. junija 2001 na srečanju najvišjih predstavnikov v švedskem Göteborgu širom odprla vrata največji širitvi v svoji zgodovini, ki se je zgodila 1. maja 2004: deset novih članic z vseh vetrov je unijo povečalo na EU 25.
"Evropska unija ni le povezava gospodarskih in političnih interesov, pač pa tudi vrednot. Iskanje ravnotežja, dialog in potrpežljivost so orodja, s katerimi gradimo Evropo. Življenje z razlikami, tudi rasnimi in verskimi, mora biti kvaliteta Evropske unije. Takšna Evropa lahko postane model tvornega in trdnega sodelovanja med narodi," je tedaj za posebno Večerovo prilogo ob vstopu v EU vizionarsko povedal tedanji predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek.
So se pričakovanja izpolnila? Evropsko unijo je medtem pretreslo več kriz, od finančne do begunske, a še vedno je edina družina, v kateri živimo. Njena in naša prihodnost v tem turbulentnem času je negotova, a vseeno optimistična. Če nič drugega, je EU prostor največjega pretoka idej, ljudi, znanja in ne nazadnje kapitala v sodobni zgodovini.
Danilo Steyer, čezmejni vinar iz Apač
Marija Šestak, nekdanja prvakinja v troskoku
Dr. Rok Spruk, docent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani
Jože Hedl, kmetovalec iz Radelj ob Dravi
Gorazd Bartol, častnik Slovenske vojske, kapitan bojne ladje
Katarina Lucija Cvikl, dijakinja prvega letnika Prve gimnazije Maribor
Slavica Golob, upokojenka
Pika Ranc, študentka psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
Barbara Sečko, podiplomska študentka menedžmenta na Univerzi v Stockholmu, Švedska
Robert Črepinko, vodja enote za boj proti organiziranemu kriminalu v Europolu
Marta Satler, upokojenka in prostovoljka na onkološkem inštitutu
Jasmina Ploštajner, članica inštituta za druga vprašanja Danes je nov dan
Matjaž Vencelj, znanstvenik na Institutu Jožef Stefan
Maša Dolanc, prevajalka in tolmačka, članica Jezikovne zadruge Soglasnik
Sebastjan Vörös, filozof, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani
