Političnim strankam, katerih članice in člani predstavljajo zakonodajno vejo oblasti, smo zastavili vprašanja:
- Ali in zakaj bi podprli skrajšanje delovnika z 8 na 6 ur oziroma delovnega tedna s 40 na 30 ur ob enakih pravicah in plačilu?
- Ali bi podprli – in če da, s kakšnimi ukrepi – delodajalce, ki se odločijo za krajši polni delovnik zaposlenih?
- Kakšne bi bile po njihovem vedenju posledice krajšega polnega delovnika ter ali je to skladno z vizijo razvoja družbe, ki jo zagovarjajo?
V nadaljevanju sledijo odgovori, ki smo jih nekatere prejeli združene v enotno izjavo - vse smo zaradi jasnosti povzeli in uredili.
SNS: Nevarnost finančnega zloma
V SNS ocenjujejo predlog krajšega polnega delovnika glede na trenutno nezaposlenost v Sloveniji kot neustrezen. Ne vedo tudi,"kje bi država dobila denar" za spodbude delodajalcem, ki bi uvedli krajši polni delovnik. "Glede na razvitost in diverzifikacijo gospodarstva v Sloveniji, bi to zagotovo pripeljalo do finančnega zloma," so še zapisali.
NSi: Čim manj omejitev - za poklicno in družinsko življenje
SDS: Nerealno in nesprejemljivo zaradi premajhne konkurenčnosti
O izkušnji podjetja Donar z 20 zaposlenimi, kjer so lani aprila uvedli 6-urni delovnik za zaposlene tako v proizvodnem kot razvojnem oddelku, si lahko preberete v intervjuju z njihovim direktorjem Matejem Fegušem tu.
LMŠ:Od ukrepov na ravni EU do kakovosti življenja v Sloveniji
V največji vladni stranki odgovornost za "realnost" predloga o krajšem polnem delovniku postavljajo na raven EU, saj pravijo, da "uspeh slovenskega gospodarstva temelji na povezanosti z evropskimi in svetovnimi trgi". Pozdravili bi "poglobljen premislek z vsemi socialnimi partnerji in državljani", saj ocenjujejo, da gre za predlog, ki je "skladen s solidarnostnim konceptom slovenske politične ureditve in predstavlja pozitivne učinke za rast posameznika ter družbe kot celote". Dodajajo, da v stranki "vselej postavljamo človeka pred interese kapitala". Glede konkretnih vzpodbud za uvedbo krajšega polnega delovnika opozarjajo na razlike med gospodarskimi področji: od delovno intenzivnih panog do manjših, razvojno prilagodljivih podjetij.
SAB: Postopoma, nadzorovano in samoiniciativno
DeSUS: Večja storilnost delavcev, a manjši prihodki delodajalcev
SMC: Družba znanja brez raziskav in analiz
Več o izkušnjah po svetu s krajšim polnim delovnikom, o stališču ministrice za delo Ksenije Klampfer ter slovenskih gospodarske in obrtne zbornice si lahko preberete v članku Krajši delovni teden: S kakšnim namenom?