Matija Stepišnik
Vlada je Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) dala soglasje k letošnjemu načrtu upravljanja kapitalskih naložb. Iz tega gre sklepati, da se tudi prodaja Abanke, ta hip najbolj vroče privatizacijske zgodbe pri nas, nadaljuje po načrtih in časovnici. Tretjo največjo slovensko banko - od bančne sanacije 2013 je pravzaprav v izključni državni lasti - Slovenija prodaja po zavezah evropski komisiji za odobritev državne pomoči bankam. Ugibanja, ali bi lahko prišlo pri prodaji Abanke do sprememb, odlogov ali celo poskusa ustavitve posla, je v državnem zboru novembra sprožil kar državni sekretar Metod Dragonja, rekoč, da bo vlada oziroma ministrstvo za finance preučilo, ali bi lahko za lastniško usodo Abanke, za prodajo katere so sicer postopki že stekli, našli popolnoma nov scenarij: "Treba ga je ovrednotiti tako z vidika državnih pomoči kot z vidika stabilnosti bančnega sistema in ugotoviti, ali je sploh izvedljiv." Kasneje je te razmisleke potrdil tudi premier Marjan Šarec, kar je zadevi vseeno dodalo politično težo.
53,5
milijona evrov čistega dobička ali 10 milijonov več kot v enakem obdobju lani je Abanka ustvarila v prvih devetih mesecih 2018
3,692
milijarde evrov je bila konec septembra 2018 bilančna vsota
9,6
odstotka je tržni delež Abanke, merjen po velikosti bilančne vsote
37,83
evra je bila konec septembra knjigovodska vrednost delnice Abanke, po tem izračunu je knjigovodska vrednost banke 571,3 milijona evrov
Spet tekma Apolla in OTP
Na ministrstvo za finance v odzivu za Večer vztrajajo, da bodo analizirali veljavne zaveze, ki so bile dane Evropski komisiji, a obenem priznajo, da se v zvezi s tem še ne vodijo nobene aktivnosti. Abanka, opredeljena kot portfeljska naložba, bi morala biti prodana do konca junija 2019. Lidija Glavina, predsednica uprave SDH, ki vodi postopke, je večkrat pojasnila, da bi SDH pri prodaji drugače ravnal le, če bi vlada spremenila strategijo upravljanja naložb. Pričakuje, da bo Abanka prodana do roka.
Konec decembra se je tako že sklenila faza zbiranja nezavezujočih ponudb in zanimanje za Abanko obstaja - in to nemajhno. Na prvem mestu velja izpostaviti ameriški sklad Apollo, ki je skupaj z EBRD pred leti prevzel Novo KBM in ne skriva, da se želi na slovenskem trgu še širiti. Abanka je za njih glede na vse značilnosti skupine pravzaprav idealna tarča, saj bi s tem lahko resneje "napadli" osrednjeslovenski trg. A Američani, ki uradno zadev ne komentirajo, obenem pogledujejo tudi po drugih možnosti, če bi se katera od drugih bank v Sloveniji odločila za prodajo ali umik s trga.
Po podatkih Banke Slovenije je na trgu enajst komercialnih bank in tri hranilnice
Posledica bančne sanacije 2013
Prodaja Abanke je bila tako kot privatizacija Nove KBM in NLB del zavez, ki jih je vlada Alenke Bratušek dala evropski komisiji v zameno za odobritev državne pomoči bankam, ki so se po izračunih revizorjev, ki jih je naročila Banka Slovenije, znašle pred bankrotom. Nova KBM je bila junija 2015 prodana ameriškemu skladu Apollo in EBRD. Delež države v NLB je bil glede na zaveze prodan z zamudo. V zasebne roke je prešlo 59,1 odstotka delnic po ceni 51,50 evra za delnico, sredi decembra je bila izvedena še opcija presežne dodelitve, tako da je država prodala skupno 65 odstotkov delnic za 669,5 milijona evrov. Med večjimi novimi lastniki sta ameriški sklad Brandes Investment Partner in EBRD. V skladu z zavezami Evropski komisiji bo do konca leta 2019 na prodaj še preostali delež do 75 odstotkov minus ena delnica.
Politično in javnomnenjsko eksplozivno
Dragonjina intervencija v privatizacijo Abanke je med interesenti sprožila nekaj nemira, a jo gre v pomembni meri postaviti tudi v aktualni politični kontekst. Dana je bila po prodaji pomembnega deleža NLB, ki je razburila del javnosti in zunajvladno partnerico, stranko Levica Luke Mesca, ki je seveda tudi proti prodaji Abanke. Ustavitev prodaje med postopkom se je v primeru NLB izkazala za slab manever, saj je banka kasneje dosegla nižjo ceno. Če bi država želela res poseči v prodajo Abanke, bi za lobiranje v Bruslju verjetno morala angažirati težkokategornike, saj je veliko vprašanje, če bi pri tem lahko kaj dosegel v evropski administraciji nepoznani finančni minister Andrej Bertoncelj. Že v primeru NLB, ko se je o zavezah z Evropsko komisijo pogovarjala tedanja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, se je to izkazalo za neuspešen manever. V vsakem primeru se tudi v Šarčevem krogu zavedajo, da bo prodaja še zadnje državne banke politično in javnomnenjsko občutljiv dogodek, sploh po prodaji deleža v NLB, kjer bo država na koncu obdržala 25 odstotkov in eno delnico.
Ameriški interes
Zanimiva in pomenljiva je vedno večja prisotnost tudi velikih ameriških skladov na slovenskem trgu. Apollo je vstopil prek Nove KBM in se želi po akviziciji slovenskega Raiffeisna in Summit Leasinga še širiti. KKR je za zdaj še v igri za prevzem Proplusa - čaka odločitev AVK -, že pred tem je prevzel Telemach in Tušmobil. Finance so pisale, da si Abanko ogleduje tudi sklad Blackstone, ki se je pred leti zanimal na NLB.
Premiki na trgu
Postavimo bančne (privatizacijske) zgodbe še v širši kontekst. Razmeroma enotna ocena bankirjev in ekonomskih, finančnih ekspertov je, da je na slovenskem bančnem trgu glede na njegovo velikost preveč igralcev. Po podatkih Banke Slovenije je na trgu enajst komercialnih bank in tri hranilnice. A v zadnjih letih pospešeno teče konsolidacija. Močan konsolidacijski element so bili premiki v skupini Nove KBM, ki je priključila PBS in kasneje še slovenski del banke Raiffeisen, ki se je na ta način iz Slovenije umaknila. V začetku 2018 je nove solastnike dobila Deželna banka Slovenije, kjer pa je več kot 25-odstotni delež konzorcija pod vodstvom KD Group še vedno na voljo. Hranilnica Lon se želi preoblikovati v banko.
Sklad Advent prodaja dunajsko Addiko Bank, nekdanji Hypo, ki je prisotna v Sloveniji. Že nekaj časa po kuloarjih krožijo špekulacije, kakšna je na slovenskem trgu prihodnost ruske Sberbank in ne nazadnje tudi SKB v lasti francoske skupine Societe Generale. Za Sberbank so se pogoji poslovanja po Evropi močno poslabšali po uvedbi sankcij, banka se je iz nekaterih trgov tako že umaknila. V Sloveniji so takšen scenarij doslej sicer izključevali, a ob tem velja omeniti še, da je bil agresivnejši prodor Sberbank povezan tudi s projektom Južnega toka, ki je vmes propadel. Ruska vlaganja so bila v pomembni meri vezana na to megainvesticijo. Za nekatere tuje bančne skupine pa je ali pa postaja slovenski trg enostavno premajhen, da bi v njem še videli zadosten interes. A ne gre le za Slovenijo, denimo italijanski Unicredit se je pred časom s prodajo banke Pekao umaknil celo s poljskega trga.
