Tina Recek
Zdravniki opozarjajo, da v Evropi vsak peti človek, skupno 150 milijonov ljudi, trpi za kronično bolečino. Ob svetovnem dnevu boja proti bolečini so v organizaciji Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS Soča potekale aktivnosti, s katerimi je stroka slovensko javnost opomnila, da je kronična bolečina problem celotne družbe in da potrebuje interdisciplinarno obravnavo.
V Sloveniji smo se pridružili mednarodni pobudi Družbeni vpliv bolečine (Societal Impact of Pain -SIP). Pobudo izvaja Evropska federacija za bolečino, ki želi na evropski ravni prispevati k zmanjšanju družbenih posledic bolečine. Kajti posamezniki, ki živijo s trajnimi bolečinami, zaradi rastočih potreb po zdravstveni obravnavi postajajo vedno večje breme za zdravstveni sistem. Hkrati je zaradi težav, povezanih s kronično bolečino, vse več bolniških staležev in prezgodnjih upokojitev. S tem povezani stroški na evropski ravni obsegajo 240 milijard evrov letno.
Traja več kot eno leto
Helena Jamnik, dr. med., ki na URI Soča vodi ambulanto za rehabilitacijo ljudi s kronično nerakavo bolečino, izpostavlja, da se kronična bolečina lahko zgodi komurkoli in da posamezniki, ki imajo vsakodnevne bolečine vsaj eno leto, ne bodo nikoli več taki, kot so bili pred tem. Kronična bolečina lahko negativno vpliva na kakovost življenja posameznika in njegovih bližnjih. Ob tem je dodala, da je pomembno, da problem kronične bolečine poleg zdravstvenega osebja razumejo tudi delodajalci, civilna družba in drugi.
Predsednik Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine primarij Gorazd Požlep, dr. med., poudarja, da je problem kronične bolečine v Sloveniji zelo velik. Po raziskavi iz letošnjega junija zaradi kronične bolečine trpi 22 odstotkov prebivalstva med 18. in 75. letom. Najpogosteje bolijo križ, sklepi, okončine, mišice, sledijo glavoboli. Pri skoraj treh četrtinah bolnikov bolečina traja več kot eno leto, samoocena stopnje bolečine je 6,8 na lestvici od nič do deset. Velika večina bolnikov zaradi tega obišče zdravnika, 40 odstotkov pa poišče tudi alternativno pomoč.
Ženske bolj občutljive za bolečino
Za kronično bolečino je več razlogov. Med njimi so denimo degenerativne spremembe ali pa je posledica hude bolezni. Primarij Požlep je kot zanimivost omenil, da je kar 85 odstotkov primerov bolečin v križu nespecifičnih. Kar pomeni, da kljub vsem raziskavam ne odkrijejo jasnega vzroka težav, na katerega bi lahko pokazali s prstom. Po njegovih besedah pa je nenavadno, da so tudi ljudje, ki imajo hude degenerativne spremembe, a ne tožijo nad bolečinami. Ali pa je situacija obrnjena. Predvideva, da je to odvisno od genetske pogojenosti in od tega, koliko so ti posamezniki zadovoljni z življenjem. Poleg tega opaža, da so ženske bolj občutljive in jih več trpi za kronično bolečino. "Pri zdravljenju kronične bolečine smo bistveno manj učinkoviti kot pri zdravljenju akutne. Zato je zelo pomembno, da lajšamo akutno bolečino čim bolj učinkovito in s tem preprečimo nastanek kronične," je še pripomnil Požlep.
Da je kronična bolečina javni zdravstveni problem, saj bolniku okrni življenje na vseh področjih, pa pravi doc. dr. Nevenka Krčevski Škvarč iz Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine. Kot je še dodala, je treba o kronični bolečini govoriti kot o vzroku za trpljenje posameznika in o vzroku za invalidnost. Sicer pa kronična bolezen ni vedno le simptom, ampak je lahko samostojna bolezen. Taka je od letos na novo mednarodno klasificirana s kodo. Zaradi tega bo večja možnost spremljanja bolezni po posameznih državah, prav tako medsebojno sodelovanje stroke, s čimer se bo izboljšala oskrba bolnikov s kronično bolečino.
