S koncem prejšnjega leta je predsednik republike Borut Pahor zaključil drugo leto svojega drugega petletnega mandata. V svojem poročilu, ki ima po vseh letih že ustaljeno formo, je Pahor izpostavil pomanjkanje dialoga, želja po sodelovanju in slabšanje splošne politične kulture. Kot je za njegov politični stil značilno, se ni opredelil do tega, kdo ali kaj so razlogi za pomanjkanje dialoga, sodelovanja in slabšanje politične kulture. Pahor je nadalje posvaril pred tem, da bi nadaljevanje skrb zbujajočih procesov na daljši rok bistveno poslabševalo možnosti Slovenije za njen vsestranski razvoj navznoter in krepitev njenega ugleda in vpliva navzven.
Pahor je po objavi letnega poročila svoja svarila in želje v javnih nastopih konkretiziral in se pravzaprav ponudil kot posrednik med manjšinsko vlado Marjana Šarca in vse bolj do vlade rušilno naravnano opozicijo. Predsedniku vlade Šarcu je Pahor v pogovoru za TVS svetoval, da poskuša doseči čim širšo politično podporo za tiste strukturne reforme, ki so potrebne za trajno okrevanje, gospodarsko in socialno, naše države.
Lanska bilanca predsednika republike
- Na njegov predlog je bil v državnem zboru izvoljen guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
- Za varuha človekovih pravic je predlagal Petra Svetino, ki je bil v državnem zboru izvoljen z 89 glasovi.
- Za ustavnega sodnika je bil izvoljen dr. Rok Čeferin.
- Kot vrhovni poveljnik je Slovenski vojski podelil oceno zadostno za delovanje v miru, za delovanje v vojni pa nezadostno.
- V Slovenji je Pahor gostil 11 državnikov, 27 obiskov pa je opravil v tujini. Doma je najbolj odmevalo njegovo gostiteljstvo ZDA naklonjenega vrha Pobude treh morij.
Izstopajoče izjave in brez izstopajočih odločitev
"Mogoče se to tveganje ne bi izšlo in bi vlada padla. To se mi zdi bolje od drugega tveganja - da čuvate koalicijo in politično stabilnost ter ne ukrepate. Na dolgi rok to ni vzdržna politika za Slovenijo," je Pahor pozval Šarca, najbolj konkretno doslej, k izvedbi sistemskih ukrepov v zdravstvu in gospodarstvu. Pahor je ob tem predsedniku vlade zatrdil, da lahko pri tem računa na sodelovanje z njim. Pahor se torej Šarčevemu peterčku ponuja kot most do opozicije, s katero naj bi v dialogu poiskal razumevanje za dva ali tri projekte, ki jih bo izbral za svoj mandat.
Postavil standarde
Dr. Matej Makarovič, sociolog s Fakultete za uporabne družbene študije: "Pahor je morda v nekem smislu postavil jasnejše standarde, kot se za predsednika spodobi. V smislu drže, ki je sicer politično opredeljena, a še vedno ne preveč izključujoča - nekaj, kar njegovim predhodnikom še zdaleč ni uspelo. Milan Kučan je bil neformalni vodja enega od obeh političnih blokov, Janez Drnovšek je bil najprej pasiven, nato pa dokaj nepredvidljiv, Danilo Türk se je radikaliziral v drugi polovici mandata. V tem smislu je Pahor predhodnike vsaj nekoliko presegel. Je pa vprašanje, ali je to le njegova specifika ali tudi standard za naprej."
Premalo odločen do nestrpnosti in rasizmov
"Pri svojem delovanju se predsednik republike drži ustaljene forme, ki je zanj preverjena in za katero je prepričan, da deluje in mu prinaša pozitivno podobo. Ta forma je vztrajanje pri podobi predsednika kot osebe, ki je priljudna, všečna in katere naloga je predvsem, da povezuje," pa Pahorjev predsedniški stil oriše dr. Marinko Banjac, politolog s FDV. Kot Pahorjevo najbolj državotvorno potezo omeni redno organiziranje posvetov, v okviru katerih se odvijajo razprave na različne tematike in izzive, ki so pred državo in njenimi prebivalci. Lani je Pahor gostil štiri posvete: o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol, o demografski politiki, o podnebni strategiji Slovenije in o tem, ali je čas za pokrajine.
Devalvira predsedniško funkcijo
Dr. Marinko Banjac, politolog s FDV: "Povsem na mestu je očitek, da Pahor devalvira predsedniško funkcijo. Vsak njegov naslednik, ki mu bo jasno, da je funkcija predsednika republike pravzaprav simbolično glava države, in bo zato temu primerno deloval formalno v javnosti, bo v nevarnosti, da izpade kot nekdo, ki je od ljudi oddaljen in ne dela v njihovo dobro. Vendar pri funkciji predsednika republike ne gre le za to, da je oseba, ki jo opravlja, (samo)všečna in blizu ljudem, temveč tudi – ali predvsem – za to, da zna z jasnimi sporočili krepiti solidarnost in strpnost v družbi in se z dejanji odzvati na procese in diskurze, ki bi lahko predstavljali nevarnost demokraciji."
