Petra Lesjak Tušek
Ob današnji javni in uradni predstavitvi rezultatov vzorčenja se je pravzaprav le potrdilo pričakovano in napovedovano: porečje Meže se je tako z vidika vzorčenja sedimentov (mulja) kot prvotnih tal (zemljine), izkazalo kot najbolj obremenjeno s težkimi kovinami, tako svincem, kadmijem kot cinkom, ki na več mestih odvzetih vzorcev prekoračujejo celo kritične vrednosti. Na območju Mežice in Žerjava so te vrednosti primerljive s prvotno vsebnostjo nevarnih snovi v tleh, na območju Prevalj in Dravograda pa so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh. Najbolj izstopajoče kritično po izmerjenih vrednostih je na Poljani v prevaljski občini. Onesnažen sediment se je po reki Meži prenesel v Dravo, a so v Dravi vrednosti nižje kot v sedimentih reke Meže.
Zaradi poplav v začetku avgusta je Agencija za okolje izvedla vzorčenje na 21 mestih v porečju Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Meže, Drave, Savinje in Mure. Kot je pojasnjevala Janja Turšič, Agencija RS za okolje, so povsod, razen na Koroškem in deloma Celjskem, sedimenti v porečjih rek neproblematični. Na nekaterih območjih so bila tla onesnažena že pred poplavami (Sneberje, Litija, Celje).
Potrjuje se torej že nakazano pri prvih rezultatih mulja: v Mežiški dolini so poplave dejansko odplavile učinke 15 letnega okoljskega sanacijskega programa, ki ga z vsemi že utečenimi ukrepi lahko izpeljejo na novo in ga, kot je začrtano, tudi nameravajo, pri tem pa iz občin Črna in Mežica širiti še na občine Prevalje, Ravne na Koroškem in Dravograd.
Zaenkrat še vedno ni jasno, kam z muljem, ki ga je naplavilo in ki je prav tako v velikih količinah na Prevaljah. Evidentirane so lokacije in količine mulja, a končne rešitve odlaganja še ni, jo pa nameravajo najti čim prej, je razlagala Tanja Bolte (ministrstvo za okolje). Posebej bodo ugotavljali, ali bo treba z muljem ravnati kot z nevarnimi odpadki oziroma ali ga je mogoče glede na vzorce še uporabiti - nevarnega je vsekakor treba odstraniti iz okolja, hkrati pa je to okolje že tako obremenjeno, ob izvajanju sanacije tudi s transportom, tovornjaki. Občine še vedno potrebujejo dodatno mehanizacijo, kar je za hitri učinek sanacije toliko bolj pomembno.
Sicer so ključni ukrepi torej prav taki, kot so bili izvedeni že v sanacijskem okoljskem programu, kar sta poudarjala Tanja Bolte in direktor NIJZ Ivan Eržen. Mokro čiščenje tal je zajeto že v interventnem zakonu, ostali ukrepi bodo v zakonu o obnovi: mokro čiščenje površin, stabilizacija tal in preprečevanje prašenja, preplastitev cestišč in javnih površin, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje, dodeljevanje subvencij za varovalno prehrano (vrtci, šole), monitoringi okoljskih parametrov tudi naprej, letni programi nabora ukrepov. V prvi fazi je ključno zmanjšanje prašenja - fini prah, ki se dviguje ob gradbenih posegih, namreč ob vdihavanju predstavlja tveganja za zdravje ljudi, ki se zadržujejo v tem okolju.
Eržen je še pojasnil, da bodo predlagali ponovne analize vsebnosti svinca v krvi triletnih otrok v Mežiški dolini. Majhni otroci so namreč najbolj izpostavljena in občutljiva kategorija, tudi najbolj dovzetni za tveganja. Letos je namreč potekala prevalenčna študija, rezultate analiz, ki so opravljene, bi sicer predstavljali prav v tem času. V 15 letih sanacije je bil napredek v zmanjšanju deleža otrok s prekoračenimi vsebnostmi očiten. Delež otrok z zelo visokimi koncentracijami svinca se je v obdobju od leta 2007 do 2022 zmanjšal za desetkrat - od obdobja, ko so pri vsakem drugem otroku izmerili prekoračene vsebnosti svinca v krvi, do obdobja, ko je prekoračitev nekje okoli 5 odstotkov. Prav zato je Eržen program ocenil za učinkovit. Še vedno velja - o čemer smo že poročali - da je okoljski sanacijski program predviden tudi za celjsko kotlino.
