Anton Travner, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, je človek, nad katerim visi afera DCAF

Če bi v politiki (in policiji) veljali visoki standardi, Anton Travner nikoli ne bi smel postati v. d. generalnega direktorja policije. Travner je namreč več kot tesno povezan z afero DCAF, ki je na koncu, leta 2014, odnesla nekdanjega generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja. Oba sta delovala v ljubljanski podružnici zasebne organizacije - Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF); tja ju je leta 2008 napotil notranji minister Dragutin Mate (SDS). Ljubljanska podružnica pa ni bila nič drugega kot Travnerjev inštitut za izdajanje knjig. Da ne gre za mednarodno organizacijo in da naj bosta MNZ in policija previdni pri napotitvi, je vseskozi opozarjalo zunanje ministrstvo. A brez uspeha. Da je imelo še kako prav, so kasneje potrdile tudi ugotovitve protikorupcijske komisije (KPK) in službe za notranjo revizijo MNZ - oboji so ugotovili številne hude nepravilnosti, med njimi tudi oškodovanje javnega denarja, za vse to pa sta tako Travner kot Veniger vedela.

Delo doma, plače pa za tujino

Kako sta pretentala državo? Leta 2008 sta kandidirala na prirejenem razpisu, ki so mu sledile nenavadne pogodbe, v katerem je bilo delovno mesto določeno v tujini, v švicarski Ženevi. Tako Travner kot Veniger sta dobro vedela, da tam ne bosta službovala, pač pa v Ljubljani, kljub temu pa sta si dala izdelati pogodbe in določiti plačo, kot da bi delala v tujini. Poleg previsokih plač in dodatkov, do katerih nista bila upravičena, so jima (neupravičeno) dodelili še službena vozila, telefone, prenosnike in kartice. Ne samo to, lahko sta brezplačno uporabljala prostore MNZ. Država je bila samo z naslova najemnin oškodovana za več kot 17.000 evrov. Vrh policije je bil še isto leto seznanjen, da je z Travnerjevo in Venigerjevo napotitvijo in pogodbo nekaj zelo narobe, oktobra pa sta oba podala posebni izjavi, da je njuni primarni kraj dela Ženeva, kar seveda ni bilo res.

"Vedela sta"

Zamenjal Bobanrjevo

"Kot policist sem se tej družini pridružil leta 1985 in v neizmerno čast mi je, da bom v teh izjemno težkih časih lahko delal v dobro širše skupnosti," pa je ob prevzemu vodenja policije dejal Travner. Nova vlada Janeza Janše je, kot smo poročali, med prvimi kadrovskimi potezami razrešila dosedanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Ta je ob primopredaji, ki je potekala brez prisotnosti novinarjev, dejala, da je v zadnjem letu in pol po svojih najboljših močeh, znanju in z najboljšimi nameni za ljudi, vodila slovensko policijo, kar ji je bilo v čast. "Državljani in državljanke vedo, da se na policijo lahko vedno zanesejo, zato ne preseneča, da nas ankete uvrščajo na prvo mesto med državnimi institucijami po zaupanju ljudi. Za nobeno ceno policija ne sme zapraviti tega zaupanja, kajti brez tega bi bila policija mrtva črka na papirju," je poudarila.
Danes 53-letni Travner je takoj po končani kadetski šoli leta 1985 začel svojo karierno pot kot policist. Da je strokovnjak za mejno problematiko, poudarjajo v vladi. Leta 1999 je prevzel vodenje oddelka za državno mejo na Generalni policijski upravi, leto kasneje pa vodenje sektorja mejne policije. Bil je odgovoren za področje državne meje in tujcev v Sloveniji ter mednarodno sodelovanje na tem področju.

Večkrat želel na vrh

V letu 2004 je za pol leta zamenjal področje dela, saj je prevzel vodenje kabineta ministra na prometnem ministrstvu, nato pa se je vrnil v policijo, kjer je član vodstva policije skrbel za organiziranje in vodenje priprav na vstop Slovenije v Schengen. V letu 2006 je kariero nadaljeval v zasebnem sektorju, kjer je kot lastnik podjetja sodeloval z Ženevskim centrom za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF). Postal direktorja DCAF Ljubljana, hčerinske izpostave te zasebne organizacije in na tem položaju je bil vse do minule sobote.
Travner, ki želje po vodenju policije ni skrival, saj se je kar nekajkrat že prijavil na razpis za prvega moža policije, je univerzitetni diplomirani pravnik. Leta 2008 je končal še podiplomski študij civilnega in gospodarskega prava, kjer je pridobil naziv magistra znanosti. Travner je od leta 1987 član Podvodne reševalne službe Slovenije, med letoma 2003 in 2007 je bil tudi njen načelnik. Vodil in organiziral je celotno reševalno akcijo v nesreči na območju hidroelektrarne Blanca, ki se je zgodila leta 2008. Je veteran vojne za Slovenijo in oče dveh otrok.