Letošnja pomlad je res toplo-hladna. Že tretjič je bila pozeba, kot v posmeh, če že prvič in drugič ni bilo dovolj škode. Aja, saj res, sadno drevje ne cveti vse naenkrat, zato je treba vajo večkrat ponoviti. A pri vremenu zagotovo vemo vsaj to, da otoplitev bo, na drugih področjih našega življenja pa tega ne vemo!
Nekateri že navajajo Nostradamusa in njegovo prerokbo o koncu sveta. Kdo ve, kako so si konec predstavljali v srednjem veku ali pa pred recimo 200 leti in kako si ga zdaj. Nekaj lahko izluščimo, na primer, iz likovnih upodobitev slikarjev iz tistih časov. Nekatere slike so dobesedno slikovite. Kažejo na neverjetno človeško domišljijo, ki pa je bila omejena s stanjem vedenja tistega časa. Razne pošasti, ki so zmes različnih delov živalskih in morda človeških teles, pa naravne sile, kot so viharji, vulkani in podobno. V času hladne vojne je bila grožnja konca sveta precej konkretna in zelo blizu, še sreča, da večinoma nismo vedeli, kako blizu (včasih je lažje živeti, če česa ne vemo). Ne vem, kakšna sreča nas je rešila. Morda le strah obeh strani, da bi, če bi hoteli premagati ali uničiti nasprotnika, hkrati uničili tudi sebe.
