Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska, Danska ter nečlanica EU Norveška nadzor na notranjih mejah schengenskega prostora, kjer naj ga sicer ne bi bilo, izvajajo že od leta 2015.
Države izvajanje nadzora utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker da zunanje meje EU oz. schengenskega območja niso dovolj zavarovane pred nezakonitimi migranti, čeprav je od tedaj njihovo število že močno upadlo. Kot navaja APA, so leta 2015 zabeležili 88.340 prošenj za azil, lani pa 13.400.
V skladu z določili je nadzor na notranjih mejah načeloma mogoče uvesti za šest mesecev, ob strinjanju Evropske komisije pa ga je mogoče tudi podaljšati. Sedanje obdobje se bo izteklo 12. maja, avstrijski notranji minister Herbert Kickl pa je v Bruselj poslal pismo s sobotnim datumom, da bi nadzor podaljšali še vsaj do novembra, poroča APA, ki je pridobila izvod tega pisma.
Kickl v tem pismu podaljšanje nadzora utemeljuje s tem, da je število nezakonitih migrantov še vedno previsoko. Opozoril je tudi na "latentno grožnjo terorizma", ker bi zaradi poraza džihadistične skupine Islamska država (IS) lahko prišlo do vračanja večjega števila t.i. tujih borcev iz Sirije in Iraka.
Kickl se boji tudi, da bo na balkanski poti znova prišlo do povečanega števila migrantov. "Če zdaj ne bi več izvajali nadzora na meji, bi bil to popolnoma napačen signal," je še dejal Kickl.
Slovenija sicer že dlje časa nasprotuje, da bi Avstrija še naprej izvajala nadzor na avstrijsko-slovenski meji, ker da dobro varuje zunanjo schengensko mejo. To dokazuje tudi majhno število nezakonitih migrantov, ki jih Avstrija vrne Sloveniji, poudarjajo v Ljubljani. Avstrija pa te kritike zavrača.
