Bančni kriminal: Peščica obsojenih bančnikov

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB, podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

Pajenkova se ne čuti krive

Romana Pajenk, nekdanja predsednica uprave Probanke, je za Večer povedala, da je nezadovoljna z izrečeno pogojno zaporno kaznijo. "Ne počutim se krive, saj nisem storila ničesar od očitanega. Z odvetniki se bomo še posvetovali, ali bomo šli v pritožbo. Z gospodom Šamperlom se nisem nikoli srečala, gospodu Igercu sem zgolj predstavila dokapitalizacijski prospekt, vprašal pa me je tudi o svojem depozitu," pove nekdanja prva dama Probanke, medtem ko Milana Lah na naš telefonski klic in SMS-sporočilo ni odgovorila. Pajenkova doda, da so v civilno-odškodninskih zadevah štirje primeri na prvi stopnji že bili razsojeni v prid obdolženih in ne DUTB, le primer Toming (gre za podjetje njenega brata Tomaža Ročnika) so izgubili, a je zadeva v reviziji, kar je vrhovno sodišče dopustilo. Stroški vseh sodnih postopkov, pravi, se merijo v deset tisočih evrov, pri čemer jim bodo v odškodninskih zadevah povrnjeni s strani državne DUTB, če bo ta izgubila na sodišču. "Nadzorovana likvidacija Probanke je bila nepotrebna ter draga napaka za državo kot lastnike Probanke, ki je bila zmerom likvidna, medtem ko se kapitalska ustreznost določa od zunaj. Prav tako se čudim, da se razlaščeni lastniki Nove KBM in drugih (državnih) bank ne oglašajo, saj je tudi njihova razlastitev po mojem bila nepotrebna," zaključi Pajenkova.

Glavič: Ni bilo prav, a tudi kriminal ne

Dr. Peter Glavič, ki je bil med (likvidiranimi) delničarji Probanke, meni, da je vodstvo banke z dokapitalizacijo leta 2011 reševalo obstoj banke, ki je bila v pomembni solasti vodilnih, prek svojih komitentov. "Sodba je uravnotežena, saj to, kar je storilo vodstvo banke, ni bilo prav, obenem pa ni šlo za kriminalno dejanje, niti se vodstvo Probanke ni okoristilo. V primeru posojil podjetjem brata Romane Pajenk pa je moje mnenje drugačno. Ob tem bi opozoril na nedopustno in nerazumljivo potezo BS, ki je v zaostrenih okoliščinah dvigovala kapitalsko ustreznost bank s šest na devet odstotkov, čeprav bi morala ravnati obratno. Hkrati se po politični direktivi ni smelo podaljševati kreditov za menedžerske prevzeme, čeprav je nekaj let prej politika pri bankah takšno odobravanje kreditov spodbujala, Sledilo je uničenje slovenskega bančnega sistema, kar je nerazumno in česar ne počne nobena država. Italijani ne bodo razlastili svojih bank, Francozi so proti ECB dobili tožbo, da se denarja državnih skladov ne sme razlastiti. Pričakujem, da bo obstoječa slovenska vlada intenzivneje in konkretneje reševala probleme razlaščenih obvezničarjev in delničarjev, čeprav prodaja večine NLB v obdobju, ko še ni povsem jasno, čigava sploh je bila, ni dober znak. Tudi pričakovana prodaja Abanke ne. Pa tudi prodaja Nove KBM, vredne 1,2 milijarde evrov, ameriškemu skladu Apollo za 250 milijonov evrov, je bila zgrešena. Logarjeva komisija tudi ni opravila dela, za kar je bila ustanovljena, saj se je osredotočila na 300 milijonov evrov spornih kreditov 'ta rdečim', preostale tri milijarde oškodovanja slovenskega bančnega sistema jih ni zanimalo."

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije

Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani.
"Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj. V MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila," meni Stanković.