Srečko Klapš
V razmerah nekonvencionalnih ukrepov denarne politike, kamor sodi tudi politika negativnih obrestnih mer, so nekatere banke že uvedle negativne obrestne mere oziroma ležarine za podjetja. Nekaj bank v tujini pa se je odločilo tudi za uvedbo negativnih obrestnih mer za gospodinjstva. Te so v evrskem območju uvedle oziroma jih napovedujejo nekatere banke v Nemčiji, Italiji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Zato so v Banki Slovenije pripravili analizo vpliva morebitne uvedbe ležarin za vloge gospodinjstev pri slovenskih bankah: "Ugotavljamo, da splošne uvedbe ležarin za gospodinjstva glede na anketo med bankami ni pričakovati. Prav tako ob morebitnem takšnem ukrepu bank za vloge nad 100.000 evrov, ki se najpogosteje omenja kot meja negativnega obrestovanja, ne pričakujemo večjega odliva vlog, ampak njihovo prestrukturiranje," ocenjujejo v Banki Slovenije in dodajajo, da ima v Sloveniji le odstotek prebivalstva več od 100.000 evrov na vpoglednih bančnih računih. V Banki Slovenije prepuščajo odločitev o morebitni uvedbi ležarin za vloge navpogled prebivalstva bankam, ob čemer jim svetujejo, da ocenijo potrebe po likvidnosti. Posamezniki, ki bi se odločili za spremembo vloge v druge oblike varčevanja, bi torej večinoma povpraševali po majhnem naboru alternativnih finančnih naložb, katerih značilnosti bi morale biti relativno podobne vlogam z zornega kota likvidnosti in nizkega tveganja (na primer državne obveznice, zakladne menice, določene oblike pokojninskega varčevanja, ipd.), še menijo v Banki Slovenije.
Anketa med bankami je pokazala še, da je morebitna uvedba ležarin odvisna predvsem od tega, kako dolgo bo trajalo obdobje nizkih obrestnih mer ter kako se bodo odzivale konkurenčne banke. Ob potencialni uvedbi ležarin bi od 15-ih bank le šest pričakovalo odliv manjšega deleža vlog, medtem ko le ena banka meni, da bi se odlil večji delež vlog.
