Več kot 500 strani drobnega tiska je vsebovala Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, ki je izšla leta 2011. Delovno skupino, ki je oblikovala strateški dokument razvoja slovenskega šolstva, je sestavljalo 21 strokovnjakov, ki jih je vodil tedanji dekan ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janez Krek. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport želijo tokrat oblikovati drugačen dokument, je že večkrat izpostavil minister dr. Jernej Pikalo. Najprej bo imel prav vsak državljan priložnost, da pove, kakšno šolo si predstavlja, šele nato naj bi se o predlogih pogovarjali strokovnjaki. Slednjim se zdi omenjeni način nenavaden in so do njega vse bolj kritični.
Ministrstvo je javne posvete že začelo - prvi je bil v Ljubljani, 19. aprila bo v Kranju, v maju bosta posveta v Kopru in Novem mestu, 18. junija bo na Ptuju -, še vedno pa ni jasno, kdo sploh bo vodil sestavljanje tokratne bele knjige. "Trenutno oblikujemo ekipo strokovnjakov, ki bodo sodelovali v posvetovalnih telesih, ki jih nameravamo ustanoviti. Potekajo tudi pogovori s posamezniki, ki bi jih vodili, vendar jih še ne želimo izpostavljati," odgovarjajo na ministrstvu.
Doslej je bilo več kot o sistemu govora o vsebini posameznih predmetov, učnih pristopih
Misteriozno dogajanje
"Stroka je za ministrstvo očitno drugotnega pomena," pravi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan, da poleg učiteljev ravnatelji najbolje vedo, kako funkcionirajo šole. Zato pričakujejo, da jih bodo na državni ravni bolj poslušali, a jih denimo niso povabili k aktivnemu sodelovanju v razpravi o vlogi šole, ki bo prihodnji teden potekala v državnem svetu. V svojih vrstah so izbrali predstavnika, ki jih bo zastopal v delovni skupini ministrstva, so pa nezadovoljni s pristopom, ki ga je to izbralo. "Vsakomur je jasno, da ne moreš na referendumu sestavljati državne nogometne reprezentance ali pa načrta njenih treningov, četudi to za državo ne bi imelo nobenih katastrofalnih posledic. Nogometna reprezentanca je zdaj na psu, šola pa v dobri kondiciji, kar kažejo mednarodne primerjave, a želi šolski minister vseeno šolo spreminjati na referendumski način, četudi ima to lahko katastrofalne posledice za državo. Namesto da bi se z vsemi štirimi postavil v bran kakovostnemu šolstvu, poziva ulico, naj pomaga reformirati slovensko šolo," je ilustrativen Pečan.
Pričakujejo časovnico in strukturiran načrt
"Očitno so se odločili za drugačen pristop, od spodaj navzgor," pravi o snovanju nove bele knjige dr. Zdenko Kodelja, strokovnjak s Pedagoškega inštituta, ki je sodeloval pri dveh prejšnjih. Tokrat osebnega vabila ni dobil, splošno vabilo so dobili na inštitut in v delovno skupino predlagali svojega predstavnika. Tega pa za zdaj še niso predlagali v Svizu, saj ni jasno, o čem naj bi v delovnih skupinah razpravljali, kakšne naj bi bile naloge in dolžnosti članov. Pričakujejo, da jih bodo povabili še enkrat, ko bo načrt bolj strukturiran. "Pričakujemo, da bo v najkrajšem času narejena jasna časovnica, ki bo nakazovala posamezne faze nastanka strateškega dokumenta in da bodo učitelji praktiki v snovanje vključeni od vsega začetka, prav tako pa, da bo pripravljen posnetek stanja in da bo to predstavljalo osnovo za delo v delovnih skupinah," pravi glavni tajnik Sviz Branimir Štrukelj.
Brez kriterijev in načrtov
K sodelovanju so bile na različne načine povabljene tudi vse tri pedagoške fakultete. Nekatere so vabili osebno, druge preko univerze. "Ob vabilu, ki so ga poslali na ljubljansko univerzo, ni bilo nobenih kriterijev, kdo naj bi bila oseba, ki bo sodelovala pri pripravi Bele knjige," pravi dekan ljubljanske pedagoške fakultete dr. Janez Vogrinc, ki ga je univerza predlagala v delovno skupino. "S tem, da imajo vsi priložnost povedati, kaj si mislijo o šoli, sicer ni nič narobe. A že na prvem javnem posvetu se je izkazalo, da bi bilo najprej nujno razumeti, kaj pomeni šolski sistem. Več kot o sistemu se je namreč govorilo o vsebini posameznih predmetov, učnih pristopih. Prav tako bi potrebovali jasnejše usmeritve. Najbrž na ministrstvu imajo vizijo, kako naj bi to potekalo, a je jaz ne poznam," zaključi tudi Vogrinc.
