Bi sodelovanje s Toninom pokopalo SD? "LMŠ ne preostane nič drugega, kot da stopnjuje ta proces, ki ga je začela SDS."

Predsednica SD Tanja Fajon v zadnjih dneh ne skopari s pomisleki na račun akcije protivladnih protestnikov na Kredarici, kjer so se ti v petek soočili s premierjem Janezom Janšo in notranjim ministrom Alešem Hojsem. "Seveda so vsa ta vprašanja in jeza ljudi, ki so se srečali na Triglavu s predsednikom vlade, mogoče na mestu, se mi pa zdi, da ni opravičila za takšen verbalni napad," je v ponedeljek za Pop TV poudarila Fajonova. Da so šli protestniki predaleč in da se Janše s kričanjem nanj ne bomo rešili, je že pred dnevi na Facebooku opozoril koordinator Levice Luka Mesec, da na takšno komunikacijo z ene ali druge strani ne pristajajo, pa je včeraj dejala tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je na Twitterju medtem zavzel drugačno stališče: "S tekmovanjem, kdo bo bolj obsodil Teo Jarc (aktivistka in protestnica, op. a.), pridobivajo samo Janez Janša in sateliti. Že 70 petkov se trudi enako. Greh, prinesen iz doline, ni v gorah nič manjši."

Zorko: To kaže, da smo že v predvolilnem obdobju

Ob opozorilih Fajonove, da so šli protestniki pod Triglavom predaleč, se postavlja vprašanje, ali se SD v luči parlamentarnih volitev, ki bodo naslednje leto, že poskuša približati sredinskim volivcem, ki bodo ne nazadnje odločilni tudi za zmago znotraj koalicije KUL. "Te izjave kažejo na to, da smo prišli v predvolilno obdobje, saj gre za prve jasne znake diferenciacije med strankami koalicije KUL. Te se morajo jasno pozicionirati in diferencirati med sabo, še posebno, če bodo na volitvah nastopile kot enoten blok, saj bo zmagovalcu med njimi pripadlo mesto mandatarja," meni raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko. Javnomnenjske ankete SD trenutno uvrščajo na drugo mesto med strankami z zaostankom za SDS, medtem ko LMŠ na četrtem mestu zaostaja za Levico. Zorko ob tem poudarja, da si v SD lahko privoščijo kritične opazke na račun protestnikov, ki v večini niso njihova volilna baza, medtem ko LMŠ ne preostane drugega, kot da opravičuje izpad Jarčeve in lovi glasove teh, ki z njo simpatizirajo: "LMŠ ima labilno podporo. Volivci jim lahko izpuhtijo, če se na primer pojavi nova stranka, tako kot so se pred tremi leti pojavili oni sami in odnesli glasove SMC, zato so zdaj do konca zajahali tako imenovani antijanša potencial in ga še dodatno radikalizirali. To je na neki način tudi njihova rešilna bilka."

Politolog Marinko Banjac medtem meni, da izraženi pomisleki Fajonove sovpadajo z mnenjem večine javnosti, saj gre za moraliziranje. Takšno obliko obsojanja verbalnega nasilja ne glede na to, od kod prihaja, bodo ljudje po njegovih besedah v veliki meri podpirali: "V tem smislu gre za politično sredinski diskurz, vendar obenem to ne pomeni, da je za tem kakšna večja ali dolgoročnejša strateška zgodba. Torej daleč od tega, da bi iz te izjave lahko razbrali znak, da se SD kot stranka premika v sredino - kjer je v veliki meri že tako ali tako." Sociolog Samo Uhan prav tako poudarja, da zgolj na osnovi mnenja Fajonove glede dogajanja na Kredarici v tem trenutku ne moremo sklepati, da se želi SD še bolj približati sredini: "Najbrž gre tu za nekaj profiliranja pred domnevnim poskusom skupnega predvolilnega dogovora, ki, če ga razumemo tako, kot se napoveduje, ne bo dal prednosti nobenemu imenu ali stranki znotraj koalicije KUL, temveč neki zavezi nove politike, ki bi bila v vseh elementih drugačna od sedanje."

Uhan: Sodelovanje s Toninom bi pokopalo SD

V medijih se je nedavno špekuliralo tudi o domnevnih pogovorih med SD in NSi. Uhan ocenjuje, da bodo pri Fajonovi pred volitvami poskušali širiti volilno bazo, vendar pa se širjenje proti desni sredini, če govorimo o NSi, lahko zgodi samo in zgolj v primeru, ko na čelu slednje ne bo več Matej Tonin: "To je hkrati tudi pritisk in delno provokacija. Tisto, kar bi SD zanesljivo pokopalo, je kakršnakoli oblika sodelovanja v obstoječi formi in z obstoječim vodstvom te stranke." Zorko na drugi strani poudarja, da v SD vztrajajo pri tem, da mora dialog ostati spoštljiv in da se jim ni treba spustiti na nivo Jarčeve niti na pozicijo, na katero se je postavil LMŠ, ki po njegovih besedah področje boja proti Janši širi še proti NSi, SMC in Desusu, ki sodelujejo s SDS: "To ne prispeva k drugemu kot k polarizaciji. SD in ostali na to igro ne pristajajo, saj bi v njej slej ko prej izgubili, LMŠ pa na drugi strani ne preostane nič drugega, kot da stopnjuje ta proces, ki ga je začela SDS. To je v tem trenutku edini način, da ohranijo izmerjeno podporo v anketah, ne pa tudi jamstvo, da jim bo to tudi uspelo."

Ko gre za morebitno mehčanje stališč SD do NSi, Banjac poudarja, da SD redko ali praktično nikoli volivcev ne nagovarja z radikalno retoriko, temveč tudi v dialogu s političnimi nasprotniki uporablja "bolj široko sprejemljive besede": "Seveda je tudi zadnje izjave predsednice SD glede možnosti sodelovanja z NSi treba brati v tem smislu, je pa to za stranko lahko dvorezen meč, saj očitno pozablja, da je trenutna vlada izjemno nepriljubljena in da kakršnokoli koketiranje s strankami iz te koalicije lahko pomeni, da jim bo marsikateri volivec obrnil hrbet." Ko gre za vprašanje, ali se NSi in SMC po sodelovanju v vladi s SDS lahko pomakneta nazaj proti sredini, pa odgovarja, da se obe stranki že ves čas želita prikazati kot stranki sredine: "Je pa jasno, da je retorika članov obeh strank eno, njihova pozicija pa govori drugo. So del vlade, v kateri ima primat SDS in njen obstoj torej omogočajo. Za SMC praktično ni rešitve, NSi pa vidi, da izgublja odstotke in da je zanjo to znak, da bodo morali ukrepati."