Darja Kocbek
Evropski svet je pripravljen Bosni in Hercegovini (BiH) podeliti status države kandidatke, ko bo izvedla obsežen sklop reform. Evropska komisija naj mu o izvajanju 14 ključnih nalog nemudoma poroča. Evropski svet bo to zadevo ponovno obravnaval. To je bil po poročanju bruseljskega portala Politico osnutek sklepa, ki so ga voditelji članic EU sinoči na vrhu EU v Bruslju ob zaključku naše redakcije imeli na mizi. Predsednik slovenske vlade Robert Golob je že minuli teden med obiskom v Bruslju napovedal, da bo na svojem prvem vrhu EU podal predlog, da se status kandidatke za članstvo takoj dodeli tudi BiH.
Slovenija: "Bosni dajmo signal za zadovoljstvo"
Včeraj je ob prihodu na vrh EU dejal, da Slovenija ne bo blokirala podelitve statusa kandidatke za članstvo v EU Ukrajini, vendar pa to ne pomeni, da ne bo vztrajala glede BiH, "tudi do jutra, če bo treba". Zavrnil pa je poročanje nekaterih tujih medijev, da bosta Slovenija in Avstrija blokirali sprejetje sklepov vrha, če BiH ne bo prejela statusa kandidatke. "Tisto, kar je pomembno, je to, da smo oboji zelo za to, da se BiH podelili status kandidatke še danes in brez dodatnih pogojev, ki bi tak status kakorkoli oteževali," je po poročanju STA še poudaril Golob.
BiH mora sprejeti zakone o sodnem in tožilskem svetu, sodiščih, konfliktu interesov in javnem naročanju
Izpostavil je, da ni pomembno, s čim bo zadovoljna Slovenija, ampak da se da signal prebivalcem BiH, da bodo oni zadovoljni, da bodo oni še obdržali upanje, enako kot dajemo upanje v Ukrajini. "Ker tudi prebivalke in prebivalci BiH niso sami odgovorni za razmere, v katerih so se znašli, tudi oni so bili v vojni že pred dvajsetimi leti in zdaj upanja počasi zmanjkuje," je poudaril.
V skladu s slovenskim predlogom bi morala BIH sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH dosegle na pogovorih v Bruslju sredi meseca. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju.
Scholz: "Dvajset let obljubljamo"
Med voditelji je ob prihodu na vrh predsednik španske vlade Pedro Sanchéz povedal stališče svoje države glede BiH. Dejal je, da je Španija odprta za predloge za prihodnjo vključitev BiH v EU. Nemški kancler Olaf Scholz, ki BiH ni posebej omenil, je povedal, da EU državam Zahodnega Balkana že od leta 2003 obljublja, da lahko postanejo članice EU. Prihodnje leto bo že 20 let, ko čakajo na to priložnost, zaradi tega je čas, da ta obljuba postane kredibilna.
Kaj Evropa ponuja in kaj da?
Robert Golob se je ob robu zasedanja Evropskega sveta včeraj udeležil tudi svojega prvega vrha voditeljev v okviru politične skupine liberalcev (Renew) v Evropskem parlamentu. Po njegovih besedah so razpravljali o tem, "da obstaja velika potreba znotraj celotne evropske politike za premislek o tem, kaj je tisto, kar ponujamo navzven in kaj potem v resnici damo, tudi v povezavi z Zahodnim Balkanom, in kako se na tem področju reformirati".
Pred vrhom EU je bil dopoldne v Bruslju vrh EU-Zahodni Balkan. Predsednik bolgarske vlade Kiril Petkov je ob prihodu na ta vrh napovedal, da po njegovem mnenju ni možnosti, da bi Bolgarija že na tem zasedanju odpravila blokado začetka pogajanj s Severno Makedonijo in s tem tudi z Albanijo. Vendar pa je nakazal, da bi lahko rešitev našli v prihodnjih dneh.
"Sramotno je, da članica Nata Bolgarija dve drugi državi v zavezništvu vzame za talki sredi vojne na evropskem dvorišču, drugih 26 držav članic EU pa to mirno gleda," je bil kritičen predsednik albanske vlade Edi Rama. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da pozorno spremljajo dogajanje v Bolgariji, saj je začetek pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo za EU ključna prednostna naloga.
Tik pred zaključkom redakcije pa je tvitnil, da je vrh EU Ukrajini in Moldaviji podelil status kandidatk za članstvo in da gre za zgodovinski trenutek. Dodal je, da gre za ključen korak na poti teh držav v EU in zanj čestital ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu in moldavski predsednici Maii Sandu.
