Smo raje ubogljivi, poslušni, se v družbi spodbuja izstopanje iz povprečja tudi z drugačnimi, upornimi stališči, je sploh treba biti uporen, je to drža, ki se ceni? Kaj sploh pomeni upor - s sogovorniki smo razmišljali o uporu in upornostih današnjega časa, o tem, ali se zoperstavljamo prevladujočih tokovom ali smo raje del njih, kako prilagodljivi smo in tudi, zakaj se zavzemamo in na kak način pristopamo, ali smo kritični in pri kakšnih temah odstopamo od ustaljenega.
V Kranju je bila konec minulega tedna letošnja državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Slavnostni govornik, predsednik Državnega zbora Dejan Židan, je med drugim opozoril, da bitke, ki jih danes bijemo, ne potekajo z orožjem. "Potekajo z znanjem, gospodarskim razvojem, inovativnostjo in idejami," je dejal. Zakaj se je danes vredno zavzemati, kakšna so polja naših delovanj in na kak način pristopamo.
Napor in navade
Anita Hrast, soustanoviteljica in direktorica inštituta IRDO – Inštituta za razvoj družbene odgovornosti:
"V današnjem času biti upornik ni samo moderno, ampak tudi nujno. Nujno se je boriti za svoje pravice, za zdravo naravno okolje, v katerem živimo, in za dobro družbo, ki naj podpira naš obstoj in razvoj. Biti aktiven državljan pomeni boriti se za svoje pravice in pravice drugih. To pomeni, da nismo pasivni, da smo odgovorni do družbe, okolja in nas samih. Najlažje je manipulirati z neaktivnimi državljani. Zato bi bilo dobro, da bi se ljudje med seboj čim več povezovali in krepili dobro družbo ter skrbeli za zdravo naravno okolje. Samo čakati na to, da bo vse za nas naredila država, ni dovolj. Najprej moramo narediti nekaj sami.
V prepad in propad
Boris Krabonja, znani humanitarec in vodilna sila mariborskega dobrodelnega društva UPornik:
"Uporništvo je postalo nekaj, kar ni moralno sprejemljivo. Predvsem z vidika, da smo tako zabredli v komfortno in udobno življenje, da je vsak poskus upora mišljen kot nekaj, kar ni dobrodošlo, in to iz enega preprostega razloga, ker bosta upor ali revolucija uničila to materialno udobje, ki ga imamo. Pred nekaj leti, ko so se zbudili slovenski študentje v Ljubljani in so med drugim tudi metali granitne kocke v parlament, pri tem pa razbili nekaj šip, sem bil sam navdušen, a ob tem deležen kritik v zbornici, češ da to je nedopustno, barbarsko ravnanje. Takrat sem povprašal kolege, ali se še spomnijo, kakšna je bila revolucija v Franciji, ki jo danes malikujemo kot nekaj zveličavnega in prelomnega ter kot dogodek, ki je globoko ukoreninil demokracijo v Evropi. Odgovor, ki sem ga dobil, je bil, da so to bili drugi časi. To niso bili drugi časi, časi so bili identični današnjim: peščica posameznikov uživa v neomejenem bogastvu, množica pa dela za drobiž, tudi otroci.
Ostajam bojevita
Lucija Galun, dijakinja 1. letnika Srednje šole za oblikovanje Maribor, ki je bila pobudnica udeležbe šole na Podnebnem štrajku:
"Okoljevarstvo me zelo zanima, zato sem se tudi tako aktivirala pri Podnebnem štrajku. Gre namreč za našo prihodnost, za naš planet, zato je prav, da se mladi brigamo za podnebne spremembe. Če kje, je prav pri okoljevarstvu upor potreben, in to upor mladih. Skupaj moramo stopiti, to bi nas tudi povezalo. Ampak ljudem je tako udobno, da se ne želijo spreminjati in se ne zavedajo, kakšne so posledice tega nespreminjanja našega življenjskega sloga.
V vsakem od nas je del uporništva
Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje:
"Praznik dneva upora proti okupatorju, v prejšnjem sistemu je bil to dan OF, zame predstavlja dan žrtvovano priborjene danosti svobodnega življenja. Predstavlja spomin na starše in številne borce, ki so za našo svobodo darovali vse, kar so imeli. Življenja, zdravje ... Ki so se znali in zmogli družno upreti zasvojevalcem. Ki so zmogli notranjo moč, enotnost in vero v skupno dobro. Zato je zame ta praznik dan, ki ni namenjen zgolj in le prostemu času, ampak ga spremlja tudi spomin na prigode, ki so mi jih pripovedovali starši, znanci, prijatelji, zgodbe, ki sem jih brala in sem jih delila s svojimi otrokoma in vnukoma. Ker naša svoboda, naše pravice niso samoumevne. Ker čutim notranjo hvaležnost za vsak dan življenja v miru, svobodi.
