Bolje od slovenskih otrok v Evropi živijo otroci na Norveškem, Finskem, Nizozemskem, Islandiji in Danskem, enako kot pri nas pa se godi švedskim otrokom. Vsaj tako kažejo primerjave mednarodnega indeksa blaginje otrok. Ob njihovem svetovnem dnevu in 30. obletnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah, ki smo jo zaznamovali včeraj, pa strokovnjaki ugotavljajo, da otroci pri nas, kljub temu da smo se zavihteli na šesto mesto med evropskimi državami in najvišje med državami v okolici, nimajo enakih možnosti, ko pogledamo, iz katere statistične regije prihajajo.
Dobro izobražen center, a slabši odnosi
Podobno kot nekateri drugi indeksi, denimo indeks regionalne blaginje ali indeks razvojne ogroženosti regij, obstajajo regijske razlike tudi na področju blaginje otrok, kaže tudi Regijski indeks blaginje otrok (RIBO), pravi dr. Urban Boljka iz Inštituta RS za socialno varstvo: "Malo nas je presenetilo, da je med dvanajstimi regijami na prvem mestu gorenjska, potem ji sledi osrednjeslovenska regija, torej ta ni 'zmagovalka'. So pa na dnu regije, ki se tja uvrščajo tudi po drugih indeksih. Na zadnjem mestu je zasavska, predzadnjem pomurska, deseta je obalno-kraška."
Trendi se ne spreminjajo čez noč
Mednarodni indeksi kažejo, da so ti vedno stabilni in se v štirih letih ne poslabšajo ali izboljšajo radikalno, zato v inštitutu ne pričakujejo bistvenih sprememb, ko bodo prihodnji mesec začeli analizo podatkov za leto 2018. "Je pa to omejitev za politične odločevalce, ki zelo radi vidijo oziroma rečejo, da so rezultati indeksa posledica politik, ki so jih oni oblikovali," opozori Boljka. Kazalniki, ki jih vključijo v izračun indeksa, temeljijo na pristopu, ki poudarja otrokocentričnost podatkov, to pomeni, da so pridobljeni od otrok. "Zato smo omejeni na anketne vprašalnike, ki jih pa v Sloveniji, ker so relativno dragi, ni prav veliko," še pravi Boljka in dodaja, da uporabljajo rezultate mednarodnih primerjav, kot je denimo Pisa.
Otroci, ki imajo starše z nižjimi poklicnimi statusi, so manj samozavestni
Podravska regija je le na področju odnosov otrok s starši med prvimi tremi regijami, na področju zdravja in ogroženosti pa je med zadnjimi tremi.
Koroška regija je pri gibanju otrok nekoliko nad slovenskim povprečjem, a je tam največ otrok podhranjenih in jih skoraj najmanj dnevno zajtrkuje. Nadpovprečen je tudi delež prekomerno hranjenih otrok.
Pomurska regija ima slabe rezultate na področjih, povezanih z izobraževanjem.
V mednarodnih primerjavah so slovenski otroci najslabši pri uživanju prepovedanih drog, prekomerni telesni teži, dnevnem uživanju sadja, tudi opitosti.