Konec januarja je Delavska svetovalnica na Cankarjev dom naslovila poziv, naj zaposlijo čistilke in čistilce, ki čistijo kulturni in kongresni center prek zunanjega izvajalca. Cankarjev dom, ki ga vodi Uršula Cetinski, ima redno zaposlenih sedem čistilk. Strošek plač zanje je v letu 2018 znašal 92.322 evrov, so nam odgovorili. Lani spomladi pa so sklenili pogodbo s podjetjem Panhygia za dela čiščenja, ki obsegajo redno, dnevno čiščenje dvoranskih in poslovnih prostorov ter okolice. "Poleg redno zaposlenih čiščenje objekta izvaja še 9 oseb zunanjega pogodbenega partnerja," potrjujejo v Cankarjevem domu vsakodnevno delo delavcev, zgolj lučaj od parlamenta, ki pa se jih ne obravnava enakopravno kot tiste, ki so za enako delo v hramu kulture redno in neposredno zaposleni.
"Govorimo o tem, da delavke in delavci opravljajo enako delo, a so v neenakopravnem položaju, saj imajo priznane različne delavske pravice," opozarja Goran Lukić. Poleg tega da je enakopravnost ustavno varovano načelo pravijo v Delavski svetovalnici, da tudi izračuni kažejo na "ekonomsko upravičenost direktne zaposlitve 'zunanjih' čistilk in čistilcev".
Že grob preračun povprečnega letnega 'stroška' za delavko ali delavca, ki ga zaposluje zunanje podjetje, da redno čisti Cankarjev dom, pokaže, da je ta za davkoplačevalce za 4 000 evrov na leto dražji od zneska, ki ga za povprečno letno plačo redno zaposlene čistilke namenijo v Cankarjevem domu. V pogodbi z izvajalcem storitev čiščenja ob tem zahtevajo, da ta zagotavlja stalnost delavcev, ki čistijo – strošek izvajanja zunanjih storitev čiščenja je lani znašal 154.720 evrov.
Na vprašanje, ali razmišljajo o neposredni zaposlitvi vseh čistilk in čistilcev, ki redno opravljajo naloge čiščenja, v Cankarjevem domu odgovarjajo, da "pri kadrovskem načrtu javni zavodi nismo avtonomni, temveč smo odvisni od ustanovitelja, zato je zagotovo to vprašanje v prihodnje lahko predmet dialoga med vlado in sindikati".
Slab zgled osrednje kulturne ustanove
Skupaj s sindikatom Glosa so v Delavski svetovalnici ta teden poziv k neposredni zaposlitvi vseh delavk in delavcev, ki opravljajo dela čiščenja, poslali še vsem ostalim javnim kulturnim ustanovam v Sloveniji. Odgovore so med drugim že prejeli iz Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer so jim pojasnili, da podpirajo njihovo pobudo, a imajo že zdaj zaposlene vse čistilke in čistilce. Tudi iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje so jim odgovorili, da zunanjih čistilk in čistilcev ne najemajo.
Dopolnitev stališč Cankarjevega doma
V ponedeljek, 11. februarja je direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski opozorila, da je po njenem mnenju zgornji članek zavajajoč. Poslano pojasnilo v nadaljevanju objavljamo v celoti:
"Del snažilk je zaposlenih v CD, del čiščenja pa opravlja zunanji izvajalec. Vendar je takšna struktura v veljavi od leta 2001, ko se je za to odločil moj predhodnik Mitja Rotovnik. Iz prispevka lahko namreč razberemo, kot da bi bila takšna situacija plod moje odločitve. Gre namreč za strukturo, ki je v veljavi že 18 let. Dodatno zaposlovanje oz. zvišanje števila zaposlenih pa ni moja avtonomna odločitev, temveč zadeva kadrovski načrt, ki ga potrjuje ustanovitelj (MK). Cankarjev dom je bil primoran v času veljave ZUJFa še dodatno zmanjševati število zaposlenih, po koncu tega ukrepa pa menim, da gre za sistemski problem, ki je predmet prihodnjih odločitev našega ustanovitelja oz. dialoga z njim.
Tudi navedeni izračun (razlika med stroškom dela zaposlenih čistilk in stroškom zunanjega izvajalca), ki ga navaja novinarka, ni pravilen, ker ne vključuje vseh stroškov, ki nastanejo z zaposlitvijo delavcev."
