Proporcionalni volilni sistem po slovensko državljanom ne omogoča možnosti, da bi na volitvah v državni zbor znotraj posamezne politične stranke izbirali med različnimi kandidati za poslance. Strokovnjaki opozarjajo, da so poslanci v manjši meri predstavniki ljudstva, kot to določa ustava. Za občutnejšo spremembo zakonodaje, ki bi volivcem omogočila večji vpliv na izbor posameznih poslancev, v parlamentu doslej ni bilo zadostne dvotretjinske podpore. Morda bo več posluha po volitvah.
Nelegitimnost izvršilne oblasti
Ustavno sodišče je leta 2018 ugotovilo prevelike razlike med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi. Državnemu zboru je naložilo, da v dveh letih odpravi neustavnost v tem delu volilne zakonodaje. Večina poslancev v sedanjem sklicu državnega zbora je bila dvakrat neuspešna, ko je v proceduro vložila predlog za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu po vzoru volitev v Evropski parlament. Ker ustavna večina za uveljavitev sprememb ni bila dosežena, je državni zbor ob podpori SDS, SMC, NSi in Desusa z navadno večino kasneje potrdil lepotne popravke zakonodaje in premaknil meje petnajstih volilnih okrajev. Opozicija vztraja, da so velikosti okrajev še vedno prevelike, poleg tega pa v največji meri ustrezajo volilnim potrebam SDS, kar v največji vladni stranki zanikajo.
"Izvolitev in delovanje poslancev sta odvisna predvsem od vodstev političnih strank. Problem veljavnega volilnega sistema ni nesorazmernost, ki je prisotna v večinskih volilnih sistemih, pač pa v tem, da je v njem zelo omejena možnost izbire med kandidati glede na njihove osebne odlike. V ospredju je izbira med strankarskimi listami. Ko k temu dodamo primere korenitega odstopanja poslancev od predvolilnih obljub in celo primere razprodaje poslanskih glasov, dobimo veliko argumentov, ki govorijo o nelegitimnosti izvršilne oblasti," opozarja nekdanji ustavni sodnik in zaslužni profesor Ciril Ribičič, ki zagovarja odločilnejši vpliv volivcev na izbor poslancev. To bi po njegovem mnenju demokratiziralo tako stranke kot njihovo medsebojno volilno soočenje in sodelovanje.
Toplak za večji vpliv volivcev
Strokovnjak za volilno pravo Jurij Toplak meni, da bi sedanji proporcionalni volilni sistem v Sloveniji veljalo zamenjati na način, da bo imel volivec več odločilnega vpliva na izbor poslancev. "Kombinirani sistem, kot ga predlaga Ribičič, poskuša s prednostnim glasovanjem uveljaviti odločilno vlogo volivca, ki se krepi na račun pretiranega vpliva vodstev političnih strank. Do lani slovenske politične stranke in javnost niso pokazali veliko posluha za kombinirani sistem, a naklonjenost v zadnjem času raste," se je Toplak odzval za Večer.
Predsednica SAB Alenka Bratušek je minuli teden ob srečanju voditeljev koalicije KUL menila, da državljani niso zadovoljni s politiko tudi zato, ker na volitvah svojega glasu ne morejo nameniti posamezniku, saj v resnici izbirajo med strankami. "Uvedba prednostnega glasu bi veliko spremenila in pripomogla k temu, da bi ljudje lahko obkrožili človeka, ki ga želijo videti v poslanskih klopeh. Verjamem, da bomo s predlogom uspeli po volitvah. Sprememba volilne zakonodaje bo ena od prvih stvari, o kateri se bomo pogovarjali znotraj prihodnje vlade," je napovedala Alenka Bratušek.
Kaj pa, če odloča samo prednostni glas?
Volitve v Evropski parlament potekajo po načelu proporcionalne zastopanosti. Državljani glasujejo za listo kandidatov, poleg tega pa lahko s prednostnim glasom označijo kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi. Če bi na zadnjih volitvah odločalo zgolj absolutno prednostno glasovanje, bi evropski poslanci v mandatu 2019-2024 postali tudi Igor Šoltes (Desus), Angelika Mlinar (SAB) in Zmago Jelinčič (SNS). V tem primeru bi nadomestili Franca Bogoviča (SDS in SLS), Milana Brgleza (SD) in Klemna Grošlja (LMŠ), ki so se v Evropski parlament poleg Milana Zvera, Romane Tomc (oba SDS in SLS), Tanje Fajon (SD), Irene Joveva (LMŠ) in Ljudmile Novak (NSi) uvrstili na podlagi osvojenih glasov kandidatne liste. Ob 28,89-odstotni udeležbi so največ prednostih glasov prejele predstavnice nežnejšega spola - Fajonova (54.651), Jovevova (42.190) in Tomčeva (40.668).
Razpolovitev volilnih okrajev
Ciril Ribičič pravi, da je Slovenija zamudila priložnost, da bi demokratizirala volilni sistem z uvedbo prednostnega glasu. Takšna sprememba bi po njegovem mnenju pomenila delno zapostavljanje podeželja, saj lokalno prepoznavni kandidati v volilnih enotah ne bi imeli več enako ugodnih možnosti za izvolitev. Nacionalni svet za demokratično prenovo volilnega sistema, ki poleg Ribičiča združuje več pravnih strokovnjakov, predlaga uvedbo kombiniranega volilnega sistema, s katerim bi vzpostavili novo zaupanje med volivci in političnimi strankami. V praksi bi to pomenilo, da bi imel volivec dva glasova - z enim bi volil kandidata za poslanca, z drugim pa stranko. Ponujeni predlog prav tako razpolavlja število volilnih okrajev z dosedanjih 88 na 44.
Ustavno sodišče je leta 2018 ugotovilo prevelike razlike med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji v državi
V kombiniranem volilnem sistemu, ki ga pozna tudi nemška parlamentarna demokracija, sta oba glasova odločilnega pomena. Med drugim lahko državljani na glasovanju premešajo vrstni red kandidatov, kot ga določijo politične stranke. Ob tem velja dodati, da so kombinirani volilni sistem uveljavili tudi na Novi Zelandiji, ki je po številu prebivalcev bolj primerljiva s Slovenijo kot Nemčija. "Izbira med kandidati po večinskem načelu in s pomočjo prednostnih glasov v volilnih enotah zagotavlja tudi sorazmerno zastopanost političnih strank glede na število doseženih glasov. Predlog kombiniranega sistema uspe na ustvarjalen in sinergičen način povezati prednosti večinskega in proporcionalnega sistema. To je pot k novi legitimnosti vlade in državnega zbora," je pojasnil Ribičič.