Srečko Klapš
Le še do konca decembra letos je čas, da se v Sloveniji dogovorimo, kako bomo izpolnili zaveze o zviševanju pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in zmanjševanju ogljičnega odtisa za postopno pot v nizkogljično družbo, ki jih moramo zapisati v nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), so ugotavljali udeleženci včerajšnjega posveta Akademije distribucije Elektra Maribor.
Tudi jedrska opcija je upoštevanja vredna
Boris Sovič, predsednik Elektra Maribor, je uvodoma opozoril, da potrebe po električni energiji uporabnikov v Slovenji naraščajo, saj ljudje vgrajujejo električne črpalke in klimatske naprave, v prihodnje pa bodo kupovali tudi električne avtomobile. "Zato je pomembno, da se vprašamo, kakšne vire bomo v prihodnje zato zagotavljali, da bodo čim bolj trajnostni, in koliko bodo ti stali. Seveda je ob tem treba upoštevati tudi izzive okolja," je dejal in še dodal, da so poenostavitve tipa, da lahko vse rešimo s številnimi malimi elektrarnami na strehah in balkonih ali le z velikimi objekti, nerealne, saj bo pot do rešitev kompleksna. "Treba bo iskati različne kombinacije virov, ki jih bo naše prebivalstvo in gospodarstvo finančno preneslo, in ob tem iskati ravnovesje z naravo," meni Sovič.
Znižati splošno porabo energije
Posveta Akademije distribucije Elektra Maribor se je udeležil tudi Gorazd Marinček iz Regionalnega okoljskega združenja Rovo, ki je povedal, da v Sloveniji na enoto družbenega proizvoda porabimo za polovico več energije, kot je povprečje v EU. "To pomeni, da moramo vsaj za tretjino znižati porabo energije, in ko bomo to dosegli, bomo začeli drugače razmišljati o virih."
O jedrski energiji pa je dejal, da se tehnologija tako hitro razvija, da je vsaj do leta 2030 načrtovanje na to temo trošenje denarja, saj bo razpoložljiva tehnologija takrat popolnoma drugačna. "O tem bi se bilo zato bolje opredeljevati takrat, ko bo to v resnici aktualno," še meni Marinček.
V robustnost omrežja vsaj 1,2 milijarde evrov
Do leta 2028 bodo morala v robustnost omrežja, da bodo ta lahko v omrežje vključevala male sončne elektrarne, elektrodistribucijska podjetja vložiti od 1,2 do 1,6 milijarde evrov. Samo lani so v omrežje vključili 1400 novih sončnih elektrarn, ki jih je že več kot 5400. Sicer pa je končna poraba energije v Sloveniji 57,2 teravatne ure, največ je porabimo v prometu (38 odstotkov), gospodarstvu (30 odstotkov) in v gospodinjstvih (24 odstotkov). Iz fosilnih goriv pridobimo 68 odstotkov vse energije, iz obnovljivih virov 20 odstotkov in iz jedrske elektrarne 13 odstotkov.
2600 megavtov moči letno bo treba zagotoviti v naslednjih dveh desetletjih zaradi zaprtja TEŠ in izteka obratovanja NEK ter dodatnih potreb prebivalstva in gospodarstva.
5402 sončni elektrarni imamo v Sloveniji, samo lani so jih v omrežje vključili 1400.
5000 gigavatnih ur letno je še potenciala za proizvodnjo hidroenergije na slovenskih rekah, od tega na srednji Savi za 940 gigavatnih ur.
