To bo povprečne slovenske pokojnine s 620 evrov dvignilo na okrog 650 evrov, seveda pa bo veliko upokojencev prejemalo precej nižjo pokojnino, tudi takšni, ki imajo polno upokojitveno starost ter so imeli že mizerne plače, praviloma kar minimalno plačo. Zato ni napačno razmišljanje, da bi se na primer pokojnine nad 1000 evri usklajevale le delno, prihranek pa preusmeril k tistim z nižjimi pokojninami, da bi lahko živeli človeka dostojno življenje.
Kot že večkrat zapisano, imajo največje težave s preživetjem ovdoveli, običajno so to ženske. Velika večina upokojenk ima namreč tako nizke pokojnine, da si recimo z njimi ne morejo plačati domske oskrbe, če so pokretne, kaj šele, če bi bile zaradi bolezni nepokretne. Še več, zaradi sprostitve plač v javnem sektorju in rasti drugih stroškov se je oskrbnina v veliki večini slovenskih domov že v začetku letošnjega leta podražila za odstotek ali dva, ob koncu leta pa se napoveduje še ena podražitev. Tako je na mestu vprašanje, ali bodo upokojenci sploh imeli kaj od višjih pokojnin. Zdi se, da gre zgolj za spiralo, ki bo stroške življenja dvignila na nekoliko višjo raven, ob tem, da večina zaposlenih v gospodarstvu letos sploh ne bo deležna rasti plač. Kar je svojevrsten paradoks v času gospodarske konjunkture, pomanjkanja delovne sile in uvažanja delavcev iz tujine, predvsem držav nekdanje Jugoslavije. Ob tem mi je neki gospodarstvenik nedavno podal zanimivo misel, da če bi v javnem sektorju sprostili odvečne delavce, ki jih je gotovo nekaj tisoč, bi tudi gospodarstvo lažje prišlo do nove delovne sile doma. Ob tem je pridal, da smo že z Avstrijo pri plačah davčno nekonkurenčni, ob tem pa je tudi naš javni servis s šolstvom, sodstvom in zdravstvom ob višjih davkih realno slabši. Ker pa je moj sogovornik dejaven na področju zdravstva, mi je kot piko na i povedal še to, da v slovenskem zdravstvu nikakor ni premalo denarja, le različnim lobijem bi pri nabavi zdravstvenega materiala in zdravil veljalo stopiti na prste.
Ko smo že pri zdravstvu - odslej bomo prejemali po okrog dva evra višje mesečne položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a brez tega zavarovanja bi utegnili biti stroški ob nenadejanem zdravstvenem posegu tako visoki, da jih marsikdo ne bi zmogel. Tudi v občinah bijejo plat zvona, da jim višja povprečnina na občana s strani vlade Marjana Šarca zgolj blaži stroške, ki rastejo pri plačah vrtčevskih vzgojiteljev, občinskih uradnikov pa različnih drugih socialnih transferjev, za katere so občine dolžne skrbeti. Z drugimi besedami - zaradi višje povprečnine ne bodo imele občine prav nič več denarja. Nasploh obstaja občutek, da je želela Šarčeva vlada večini zgolj dajati, kar si ob dobrih gospodarskih kazalnikih lahko privošči, kakšne reforme, tudi klestenja državnih stroškov, pa se (še) ni lotila. Ko se jih bo, njena priljubljenost gotovo ne bo več tako visoka. Vse, kar ostane upokojencem, pa je, da upajo, da bo tudi njim po rasti vseh vrst življenjskih stroškov ostal v denarnici kakšen evro več, in to letos kakor v prihodnjih letih.
